Z znanjem do boljšega zdravja

Sezona gripe in akutnih okužb dihal v Sloveniji

19. 12. 2014
Od septembra 2014 dalje na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) zaznavamo sezoni primerno naraščanje števila akutnih okužb dihal. V primerjavi s sezono 2013/2014 je obolevnost v letošnji sezoni, sezoni 2014/2015, večja oz. več je bilo tistih, ki so ob akutni okužbi dihal poiskali nasvet pri zdravniku. Največ obolelih je med najmlajšimi, kar je enako kot v drugih sezonah akutnih okužb dihal.

Določen vpliv na večjo zbolevnost v letošnji jeseni ima prav gotovo povečana pogostost okužb z Mycoplasma pneumoniae, bakterijo, ki povzroča atipično pljučnico. Od 46. tedna (10.11 - 16.11) pa se je začela sezona respiratornega sincicijskega virusa, povzročitelja akutnega bronhiolitisa pri majhnih otrocih. Trenutna incidenčna stopnja za akutne okužbe dihal (ARI) (ki jo spremljamo na vzorcu populacije in ne na celotni slovenski populaciji) je nekaj manj  kot 1600/100.000.  

Že v začetku oktobra smo zaznali primer gripe, naslednjega pa šele v sredini novembra, iz česar sklepamo, da virus influence do konca novembra/začetka decembra 2014 ni imel večjega vpliva na zbolevnost v Sloveniji. V drugem tednu decembra 2014 se je število bolnikov s potrjeno gripo povečalo, še vedno pa jih je relativno malo. V Sloveniji smo potrdili virus influence A(H1N1)pdm09, virus influence B in tudi virus influence A (H3N2).
 

Sezona gripe v EU

V Evropi je potrjenih okužb z virusom influence relativno malo, saj delež pozitivnih vzorcev ne presega 4 %, zaznati pa je trend naraščanja. Več je virusa influence A(H3N2) (38 %) in virusa influence B (28 %) kot  virusa influence A(H1N1)pdm09 (15 %), ostalim virusom podtip še ni bil določen.  

V Evropi, enako kot v ZDA, zaznavajo različnost med značilnostmi virusa influence A(H3N2), ki je bil uporabljen za izdelavo cepiva in virusom influence A(H3N2), ki kroži med prebivalstvom v Evropi in ZDA. Neujemanje kaže na možnost slabe zaščitne učinkovitost za eno od komponent (NE vse tri) cepiva letošnje sezone. Slabše učinkovitosti delovanja oseltamivira ali zanamivira na letošnje viruse influence še niso zaznali.
 

Sezona gripe v ZDA

Sezona gripe v ZDA je že v teku, prevladuje virus influence A(H3N2). Center za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC, Atlanta) je izdal opozorilo, da več kot polovica izoliranih sevov virusa influence A(H3N2) izkazuje slabo ujemanje s cepilnim sevom virusa za sezono 2014/2015 in s tem slabo zaščitno učinkovitost za to komponento cepiva. Sprememba v virusu influence A(H3N2) je nastopila po odločitvi, kateri virus influence je najbolj primeren za izdelavo cepiva proti gripi za sezono 2014/2015 za sezono severne poloble.

CDC zastopa stališče, da je cepljenje proti gripi vsekakor na mestu in ga ne gre opuščati, saj neujemanja niso našli pri vseh izoliranih virusih, poleg tega cepivo vsebuje tudi antigene virusa influence A(H1N1)pdm09 in virusa influence B, ki zaenkrat neujemanja ne izkazujeta.

Cepivo proti gripi v sezoni 2014/2015

Cepivo proti gripi zaščiti proti virusu influence A(H3N2), virusu influence A(H1N1) in virusu influence B. Cepivo torej nudi zaščito proti trem podvrstam virusa. Virusi gripe se nenehno spreminjajo, zaradi česar je potrebno vsakoletno cepljenje, saj nimamo na voljo cepiva, ki bi nas zaščitilo preko večih sezon gripe. Celoten proces izdelave cepiva je relativno dolgotrajen, zato je potrebno dovolj zgodaj sprejeti odločitev, kateri virusi influence so najprimernejši kot osnova za izdelavo cepiva. Tiste viruse, ki so vključeni v cepivo, je potrebno namnožiti, razgraditi, pridobiti delček virusa, ki bo učinkovito stimuliral imunski sistem in izdelati cepivo v končni obliki z vsemi dodatki, ki zagotavljajo stabilnost cepiva. Ta postopek traja najmanj 4 mesece. Odločitev o virusih, ki bodo osnova za cepivo, se običajno sprejme v drugi polovici februarja, kar omogoči proizvajalcem cepiv, da zagotovijo zadostne količine do začetka sezone gripe. Prav ta nenehna spremenljivost privede do možnosti, da sevi, ki se vključijo v cepivo za sezono, ne ustrezajo povsem tistim, ki krožijo. Neujemanje lahko privede do slabše učinkovitosti cepiva proti gripi.

Center za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC – Centres for Disease Control and Prevention, Atlanta), ki je v ZDA zadolžen za spremljanje gripe, je sporočil, da so pri 50 % izoliranih virusov influence A(H3N2) zaznali slabše ujemanje s sevom, ki je bilo vključeno v letošnje cepivo. V Evropi, enako kot v ZDA, zaznavajo različnost med značilnostmi virusa influence A(H3N2), ki je bil uporabljen za izdelavo cepiva in virusom influence A(H3N2), ki kroži med prebivalstvom v Evropi in ZDA. Takšno neujemanje lahko vodi v slabšo učinkovitost cepiva, seveda ne za vse podvrste virusa.

Cepivo vsebuje tri komponente. Če je zaščitna učinkovitost za eno od komponent slabša, še vedno nudi zaščito za ostali dve in vsaj delno zaščito za tretjo, kar lahko pomeni omilitev poteka bolezni in manj zapletov. Zato strokovnjaki ameriškega Centra za nadzor in preprečevanje bolezni kljub ugotovitvi, da gre pri influenci A(H3N2) za slabše ujemanje med cepilnim sevom in sevom, ki kroži, še vedno svetujejo cepljenje proti gripi, posebno tistim, ki jih gripa bolj ogroža (starejši od 65 let in kronično bolnim).

V Sloveniji smo že zaznali kroženje virusa influence. Pri manjšemu številu zbolelih smo potrdili okužbo z enim od sezonskih virusov t.j. virusom influence A(H3N2), virusom influence A(H1N1)pdm09 ali virusom influence B. Ker so številke potrjenih okužb še zelo majhne, o prevladujočem virusu influence v Sloveniji ne moremo govoriti.

Nacionalni inštitut za javno zdravje kljub slabšemu ujemanju z ENIM od TREH virusov influence, ki so bili osnova za izdelavo cepiva in s tem možnostjo za slabšo zaščitno učinkovitost cepiva proti ENI od TREH komponet cepiva, svetuje, da se cepijo predvsem tisti, ki jih virus influence posebej ogroža:

  • bolniki s kroničnimi boleznimi obtočil, dihal, sečil, jeter in sladkorni bolniki
  • bolniki z živčno-mišičnimi in vezivnimi boleznimi
  • bolniki z rakom
  • bolniki z okrnjeno imunostjo zaradi bolezni ali zdravil, ki slabijo imunski sistem (npr. zdravljeni s kemoterapijo, visokimi odmerki kortikosteroidov, nekaterimi biološkimi zdravili)
  • starejši od  65 let
  • nosečnice (ne glede na trajanje nosečnosti).

 Več o cepivu in shemi cepljenja je dostopno na naslednji spletni povezavi.
 

Ključna priporočila za zmanjšanje tveganja za okužbe so:

  • Zdrav način življenja, ki obsega vsakodnevno gibanje, če je le možno na svežem zraku. Če ni časa za sprehod v naravi, vsaj del poti med domom in vrtcem, šolo, službo ali ob manjšem nakupu v trgovini prehodimo peš. Še bolj koristen je vsakodneven krajši sprehod v naravi in kakršenkoli šport, ki zboljšuje splošno telesno pripravljenost (kondicijo) in s tem krepi naš imunski sistem. Pretiravanje s telesno aktivnostjo ni priporočljivo.
  • Prehrana naj bo uravnotežena in dovolj bogata z vitamini, ki jih zaužijemo v sadju in zelenjavi. Ni dokazov, da prehranski dodatki, ki vsebujejo večje od priporočenih količin vitaminov ali mineralov, dejansko zmanjšujejo tveganje za gripo ali drugo akutno okužbo dihal.
  • Opustitev kajenja in izogibanje prostorov, ki so zakajeni ali slabo prezračeni. Večkratno prezračevanje prostorov je vsekakor priporočljivo, še posebej, če se v njih zadržuje oziroma sobiva več oseb (npr. v vrtcih, šolah, pisarnah ...). Kajenje vsakodnevno poškoduje obrambo dihal pred okužbami, saj slabi gibljivost drobnih migetalk na površini celic dihal, ki omogočajo odstranjevanje sluzi in delcev. Dihala kadilcev so bolj podvržena akutnim okužbam, infekcije so po poteku dolgotrajnejše in dodatno poslabšajo dihalno funkcijo kadilca.
  • V sezoni prehladnih obolenj dojenčkov ne vodimo v nakupovalne centre, kjer je veliko ljudi in s tem tudi večja možnost, da se okužijo in zbolijo. Malčki naj počakajo doma pri stari starših. Okolij, kjer se zbira veliko ljudi in so tesno skupaj, naj se izogibajo vsi, ki jih respiratorne okužbe bolj ogrožajo, predvsem tisti z okrnjenim imunskim sistemom.
  • Virusi, ki povzročajo akutne okužbe dihal, se prenašajo ob kihanju, kašljanju, glasnemu govorjenju na razdalji do enega metra. To pomeni, da moramo biti za prenos respiratornih virusov blizu okuženega, da se nalezemo. Še bolj pogost prenos pa je posreden, preko onesnaženih površin. Bolnik kašlja, smrka in si ob tem pokrije usta ali nos z dlanjo, nato se dotakne bližnjih površin (kljuk, držal) in jih onesnaži s svojimi kužnimi izločki. Oseba, ki se bo onesnaženih površin dotaknila, si bo prenesla virus na svoje roke in iz rok na obraz (ustnice, nosno sluznico, očesno veznico), tako bo prejela virus in lahko tudi zbolela. Zato je izjemno pomembno, da si roke umivamo pogosto (z milom in vodo).
  • Tisti, ki so že zboleli, naj upoštevajo osnovna higienska navodila – kašljanje v dlan poveča možnost, da bomo infekcijo prenesli na svoje bližnje. Kašljamo vedno v rokav. Po uporabi papirnate robce odvržemo v koš za smeti in jih ne odlagamo na površine. Prav je, da smo doma in se izogibamo tesnejših stikov z drugimi, dokler imamo vročino, močno kašljamo in smrkamo. Bolnik z gripo ali drugo akutno okužbo dihal naj ne uporablja istega pripora, kozarcev, brisač, da ne okuži družinskih članov. Posebna pozornost oziroma upoštevanje osnovnih higienskih načel je potrebna v družinah, kjer so dojenčki, nosečnice ali bolniki s kroničnimi boleznimi.
  • Oseba, ki ima prehlad ali celo preboleva resnejšo akutno okužbo dihal, naj ne hodi na obiske v bolnišnico in ne tudi k družini, kjer je novorojenček ali dojenček, saj obstaja precejšnje tveganje za prenos okužbe na malčka in druge družinske člane.