Sporočila za javnost

Sedem let svetovalnice Tu smo zate v Celju, več kot 2600 svetovalnih ur

07. 03. 2017
Pred sedmimi leti, 4. marca 2010, so na Območni enoti Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje (na tedanjem Zavodu za zdravstveno varstvo Celje) odprli Svetovalnico za prvo psihološko pomoč Tu smo zate.

Danes je svetovalnica, ki je namenjena zagotavljanju opore odraslim posameznikom, parom in družinam pri razreševanju čustvenih stisk, Celjanom in prebivalcem iz okoliških krajev dobro znana kot dostopen vir pomoči.

Od leta 2015 imajo prebivalci celjske regije na voljo še dodatni svetovalnici v Laškem in v Sevnici, vse tri svetovalnice na Celjskem pa so del širše mreže svetovalnic Centra za psihološko svetovanje Posvet in delujejo od junija 2016 pod okriljem Slovenskega združenja za preprečevanje samomora. V svetovalnici Tu smo zate v Celju, ki je v celjski regiji največja in najstarejša, je v sedmih letih pomoč poiskalo več kot 1000 ljudi. Svetovalci so jim v tem obdobju zagotovili približno 2600 svetovalnih ur.

»Ob sedmi obletnici kontinuiranega delovanja celjske svetovalnice vidimo, da je bila odločitev o vzpostavitvi tovrstne pomoči zelo na mestu. Od takrat vsako leto beležimo večje število ljudi, ki v psihični stiski iščejo podporo in pomoč pri naših svetovalcih, med iskalci pomoči se veča delež mladih odraslih. Resnično smo ponosni na delo vseh svetovalcev, ki kljub pogostim finančnim težavam, ki pestijo mrežo svetovalnic, vztrajajo in v svojem delu vidijo poslanstvo. Delež oseb s težavami v duševnem zdravju namreč narašča in v mnogočem odraža sedanje družbene razmere. Te se zrcalijo v hudih delovnih obremenitvah, negotovosti zaposlitve ter slabih socialno-ekonomskih razmerah mnogih posameznikov; na drugi strani v velikih pričakovanjih in ustvarjanju vedno novih dobrin, ki niti ne izvirajo iz potreb, temveč mnogokrat le iz nedosegljivih želja, ki frustrirajo posameznika. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje na mnoge med temi dejavniki ne moremo vplivati, si pa intenzivno prizadevamo, da bi bila psihološka pomoč v Sloveniji bolj enakomerno porazdeljena oziroma dostopna vsem prebivalcem, kadar jo potrebujejo. V ta namen smo že pripravili predlog dodatne tovrstne pomoči v centrih za krepitev zdravja v zdravstvenih domovih,« je ob jubileju povedala Nuša Konec Juričič, specialistka socialne medicine in javnega zdravja, strokovna vodja celjske Svetovalnice za prvo psihološko pomoč Tu smo zate.

Center za psihološko svetovanje Posvet danes združuje mrežo desetih svetovalnic po vsej Sloveniji

Širitev mreže svetovalnic je nastala pod okriljem projekta s področja varovanja duševnega zdravja MOČ, financiranega iz virov Norveškega finančnega mehanizma 2009-2014 (nosilec projekta  v letih 2015 in 2016 je bil Nacionalni inštitut za javno zdravje). Današnja mreža vključuje že 10 svetovalnic. Klienti se lahko naročijo po telefonu 031 704 707 vsak delovni dan ali po e-pošti info@posvet.org (svetovalnice v Ljubljani, Kranju, Postojni, Murski Soboti, Novi Gorici, Slovenj Gradcu, Sevnici in Kopru) ali po telefonu 031 778 772 ali e-pošti svetovalnica@nijz.si (svetovalnici v Celju in Laškem). Trenutno znaša klientov prispevek za materialne stroške 8 evrov na srečanje s strokovnjakom. Na pogovor lahko pridejo odrasli posamezniki, pari ali družine. Napotnice ali kartice zdravstvenega zavarovanja ne potrebujejo. Pogovor s strokovnjakom traja od 45 do 60 minut. Center za psihološko svetovanje Posvet je društvo v javnem interesu in humanitarna organizacija na področju varovanja zdravja.

Svetovalnica v Celju deluje v prostorih Območne enote Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje štirikrat v tednu (vsak ponedeljek, torek, sredo in četrtek, od 15. do 18. ure). Prva psihološka pomoč v svetovalnici predvideva krajši svetovalni proces, sestavljen iz največ štirih do šestih srečanj posameznika s strokovnjakom. Izkušnje iz svetovalnice potrjujejo, da lahko pogovor s svetovalcem posamezniku v duševni stiski prinese razbremenitev in nove moči za spreminjanje trenutnega položaja na bolje. V strokovno svetovalno skupino v Celju so vključeni različni strokovnjaki, psihologi in psihoterapevti različnih specialnosti ter psihiatrinja. Večina klientov prihaja iz občine Celje, sledijo občine Šentjur, Vojnik, Velenje in Žalec. V največjem številu prihajajo v svetovalnico zaradi težav v partnerskih odnosih, težav starševstva, depresije in tesnobnosti, težav z alkoholom in drugimi drogami, težav na delovnem mestu ter zaradi osamljenosti in izgube življenjskega smisla. Celjsko svetovalnico obišče približno 25 odstotkov moških in 75 odstotkov žensk. Povprečna starost klientov je 41 let. »Dnevno smo priča vse večjemu številu oseb – posameznikov, parov, družin, ki ne zmorejo razrešiti stisk. Narediti korake v smeri iskanja pomoči ni za vsakega enostavno dejanje. Vendar, ko to zmorejo, so že naredili veliko. Pomoč potrebujejo sedaj, ne čez nekaj tednov, mesecev...,« meni družinska sistemska psihoterapevtka mag. Marjana Velikanje. Logoterapevtka mag. Maja Krajnc dodaja: »Včasih smo svetovalci edini, ki si v tem brezglavem tempu življenja vzamemo čas in resnično poslušamo ljudi, ki drugje ne najdejo soljudi, ki bi jim znali, zmogli ali hoteli prisluhniti.« Specialistka klinične psihologije in psihoterapevtka realitetne terapije Jožica Barborič meni, da je tovrstna oblika svetovalnice velik doprinos na področju varovanja duševnega zdravja v celjski regiji: »Največkrat  se srečam v svetovalnici z ljudmi, ki imajo težave v medsebojnih odnosih z bližnjimi -  s partnerji, starši, starši zakoncev, starimi starši.  Ljudem, ki iščejo pomoč, je zagotovljena diskretnost, anonimnost, spoštljiv odnos, strokoven pristop in občutek imam, da jih ravno to navdaja z zaupanjem in upanjem v rešljivost problematike, jim prinese razbremenitev, ponudi nov pogled na lastne težave.«

Z ustanavljam svetovalnic in širitvijo mreže so postale svetovalne storitve dostopnejše za širši krog ljudi, predvsem za ljudi, ki se znajdejo v prehodni duševni stiski. »Praksa psiholoških svetovalnic je v Sloveniji že dobro uveljavljena, saj je ljudem v čustveni stiski na voljo strokovna, hitra, lahko dostopna psihološka pomoč brez zdravstvene izkaznice ali napotnice. V mreži desetih svetovalnic smo samo v lanskem letu (v letu 2016) izvedli 4200 svetovalnih ur,« je poudarila Mojca Vatovec, psihoterapevtka in poslovna vodja Centra za psihološko svetovanje Posvet. Mreža svetovalnic prispeva k bolj organiziranemu in učinkovitejšemu varovanju duševnega zdravja, se pa tudi letos sooča s problemom zagotavljanja tekočih finančnih virov  za delovanje, saj ni redno sistemsko financirana.

 


Mnenja svetovalcev o celjski svetovalnici za prvo psihološko pomoč Tu smo zate in reševanju težav
 

mag. Marjana Velikanje, univ. dipl. soc. del., sistemska družinska psihoterapevtka:

»V življenju vstopamo v različna obdobja, prijetna in neprijetna. Doživljanje različnih stisk nas včasih privede do prelomnice – kako naprej?

Ko si dovolimo priznati, da imamo težave, ki jim sami nismo kos, ne zmoremo, obstanemo, ne gre več, predolgo se že vrtimo v krogu, vsak dan je slabše, smo na dobri poti, da se premaknemo v smeri iskanja rešitve. Posledice težav se kažejo na psihofizičnem počutju oseb, ki vedno težje delujejo na različnih področjih. Dnevno smo priča vse večjemu številu oseb – posameznikov, parov, družin, ki ne zmorejo razrešiti stisk. Začnejo razmišljati: potrebujemo pomoč, potrebujemo sogovornika, da ubesedimo težave, ki že nekaj časa hromijo telo in dušo. Narediti korake v smeri iskanja pomoči ni za vsakega enostavno dejanje. Vendar, ko to zmorejo, so že naredili veliko. Pomoč potrebujejo sedaj, ne čez nekaj tednov, mesecev... Pa kaj, ko nam v večini primerov postrežejo s podatki 'smo zasedeni' – 'čakalna doba', 'nimamo dovolj ustreznih strokovnjakov', 'iščite drugje'…

Svetovalnica za prvo psihološko pomoč v stiski v Celju Tu smo zate zaključuje sedem let uspešnega in prepotrebnega delovanja, saj s tem prijaznim povabilom odpira vrata velikemu številu oseb, da pridejo, ko nas potrebujejo. Svetovalci smo strokovno usposobljene osebe in prihajamo nasproti uporabnikom, ki morda prvič doživijo izkušnjo, da jih nekdo zares sliši in sprejema takšne, kot so. Skupaj z njimi raziskujemo in odkrivamo njihove težave. Skupaj z uporabniki odkrivamo in krepimo pozabljene sposobnosti, znanja in izkušnje, ki jih vodijo do sprememb v želeno smer, za katero si sami postavijo cilje. Pri tem jih podpiramo in spodbujamo, da so koraki vedno bolj stabilni na poti k rešitvi. Želimo jih opremiti z »orodji«, ki so v pomoč, ne samo za ta čas, tudi kasneje, če se pokaže potreba. Vedno tudi ni vedno dovolj le delo v svetovalnici, uporabniki potrebujejo še več od tega; napotitev v ustrezno inštitucijo, k ustreznemu specialistu in strokovnemu delavcu, vključitev v skupine, v poglobljene psihoterapevtske procese.

Svetovalnica zavzema pomembno mesto na področju skrbi za duševno zdravje prebivalcev vseh starosti. Še vedno premalo prehajamo od besed k dejanjem, da bi tovrstne pomoči bile dovolj finančno podprte s strani lokalnih skupnosti in države. Zavedanje, da le zdravi – v smislu psihofizične stabilnosti in zadovoljni ljudje - so doprinos celotnemu družbenemu napredku.«

 

Jožica Barborič, univ. dipl. psih., specialistka klinične psihologije, psihoterapevtka realitetne terapije:

»Svetovalnica za prvo psihološko pomoč je v Celju in širši okolici zapolnila veliko praznino in  vrzel na področju pomanjkanja strokovnjakov  za duševno zdravje, ki sem jo tudi sama dolga leta občutila pri svojem delu. Vsakodnevno sem v svoji Psihološki svetovalnici prejemala klice ljudi v duševni stiski, ki so iskali pomoč, saj plačljive oblike psihoterapevtske pomoči zanje niso bile dostopne.  

V celjski svetovalnici za prvo psihološko pomoč delujem od njene ustanovitve dalje, od leta 2010. Simptomatika, ki jo tukaj srečujem, je raznolika, večplastna, pestra, kompleksna.  Prihajajo ljudje v različnih življenjskih obdobjih, od mladostnikov do ljudi v zrelih letih. Največkrat se srečam v svetovalnici z ljudmi, ki imajo težave v medsebojnih odnosih z bližnjimi -  s partnerji, starši, starši zakoncev, starimi starši. Ljudem, ki iščejo pomoč, je zagotovljena diskretnost, anonimnost, spoštljiv odnos, strokoven pristop in občutek imam, da jih ravno to navdaja z zaupanjem in upanjem v rešljivost problematike, jim prinese razbremenitev, ponudi nov pogled na lastne težave. Večini ogromno pomeni že občutek, da jim nekdo prisluhne, da so razumljeni, drugi pa potrebujejo malo več usmeritev in vodenja ali celo dolgotrajnejšo psihoterapevtsko obravnavo. V takšnih primerih jim vedno priporočam bolj poglobljen psihoterapevtski pristop, ki ga lahko najdejo na drugih ustreznih naslovih. 

Prepričana sem, da pomeni ta svetovalnica pomemben doprinos na področju varovanja duševnega zdravja v naši regiji.«

 

mag. Maja Krajnc, univ. dipl. soc., univ. dipl. pol., logoterapevtka:

»V svetovalnico prihajajo ljudje v stiski, ljudje, ki ne vidijo izhodov iz situacije, v kateri so, ljudje ki jih pogosto muči pomanjkanje samozavesti in prikrajšanosti. Pomembno je, da jim vsaj trenutno olajšamo bolečine, jim odgrnemo zaveso, za katero se skrivajo morebitne rešitve in jim nudimo podporo. Izražamo naše pozitivne misli in občutke o svojih klientih; o njihovem širokem spektru lastnosti, kot so: socialne spretnosti, intelektualna radovednost, toplina, vdanost prijateljem, jasnost, pogum v soočanju s svojimi notranjimi demoni, posvečenost spremembam, pripravljenost, da se odpro, nežnost v odnosih z otroki, odločitve, da prekinejo kroge nasilja in da ne prenesejo »vročega krompirja« na naslednjo generacijo.

Včasih smo svetovalci edini, ki si v tem brezglavem tempu življenja vzamemo čas in resnično poslušamo ljudi, ki drugje ne najdejo soljudi, ki bi jim znali, zmogli ali hoteli prisluhniti.

Zato je naša podpora toliko bolj potrebna in opogumljajoča.«