Z znanjem do boljšega zdravja

Se trend naraščanja prekomerne telesne teže in debelosti ustavlja?

27. 07. 2016
V Sloveniji smo še vedno priča epidemiji prekomerne telesne teže in debelosti pri otrocih in mladostnikih, vendar pa se trend naraščanja prekomerne telesne teže in debelosti v nekaterih starostnih skupinah in z nekaterimi razlikami po spolu umirja.

Iz izkušenj drugih držav in na podlagi nacionalnih podatkov za odraslo populacijo predvidevamo, da se trend ustavlja in obrača predvsem pri otrocih in mladostnikih iz družin z višjim socialno-ekonomskim standardom, pri otrocih in mladostnikih iz nižjih socialno-ekonomskih slojev pa še ne.

Danes živimo v debelilnem okolju, v katerem smo izpostavljeni številnim možnostim prevelikega energijskega vnosa in obenem premajhne porabe. Preprosteje povedano, ponudba hrane je taka, da hitro vnesemo v telo veliko količino kalorij, obenem pa zaradi današnjega sedečega življenjskega sloga teh kalorij ne porabljamo.

Pomembno je preprečevanje debelosti, še posebej pri mlajših prebivalcih

Debelost je težko zdraviti, zato je njeno preprečevanje še toliko pomembnejše, začeti pa je treba že v zgodnjem otroštvu. Okusi hrane, s katerimi se srečamo v zgodnjem otroštvu, nas namreč privlačijo tudi kasneje v življenju in se jim zato težje odrečemo. Zato je izjemno pomembno, da se že od začetka srečujemo predvsem z zmerno sladko, slano in mastno hrano.

Število otrok s prekomerno telesno težo v razvitem svetu narašča. Slabe prehranske navade otrok, ki odstopajo od zdravega prehranjevanja, postajajo globalni problem razvitega sveta. Raziskave Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in drugih slovenskih raziskovalcev kažejo na slabe prehranske navade tudi pri slovenskih otrocih. Ti ne zaužijejo dovolj sadja in zelenjave ter redno uživajo sladkarije in sladkane pijače. Poleg tega se prehranjujejo neredno, opuščajo zajtrk in zaužijejo manjše število dnevnih obrokov od priporočenega.

Debelost v otroštvu predstavlja veliko tveganje za povečanje številnih obolenj

Debelost je v razvitem svetu najpogostejša kronična presnovna bolezen in predstavlja za kajenjem drugi najpomembnejši preprečljivi vzrok povečane obolevnosti in umrljivosti. Je posledica tako genetskih dejavnikov kot dejavnikov okolja. Naglo naraščanje debelosti pri otrocih v zadnjih 20 letih kaže na izredno pomemben vpliv okolja, ki se kaže s prekomernim uživanjem hrane, uživanjem energijsko goste hrane in nezadostno telesno dejavnostjo. Otroci, ki so debeli, bodo zelo verjetno debeli tudi v odrasli dobi, bolezni povezane z debelostjo pa so običajno bolj izražene, če je debelost prisotna dalj časa.

Debelost v otroštvu vzbuja veliko skrb, saj predstavlja veliko tveganje za povečanje števila srčno-žilnih obolenj, sladkorne bolezni in rakavih obolenj v prihodnje. Poleg tega se pojavlja vedno več otrok z metabolnimi motnjami, kot sta npr. sladkorna bolezen tipa 2 in metabolni sindrom, ki so se včasih pojavljale skoraj izključno pri odraslih. Poleg številnih škodljivih posledic za zdravje ima debelost tudi psihološke in socialne negativne učinke.


Oglaševanje nezdrave hrane otrokom vpliva na razvoj nezdravih prehranskih navad in debelosti

Med ukrepe za zagotavljanje zdrave prehrane pri otrocih in mladostnikih sodi tudi zmanjševanje pritiska trženja visoko mastne, sladke in slane hrane otrokom ter zagotavljanje čim boljših pogojev za zdravo prehranjevanje tam, kjer otroci živijo, delajo in se igrajo. Večina hrane, ki se trži otrokom, vsebuje prekomerno količino maščob, tudi nasičenih, sladkorja in soli, v njej pa je premalo nujno potrebnih mineralov, vitaminov in drugih sestavin, pomembnih za zdravje.

Zaščita otrok pred oglaševanjem

Raziskave kažejo, da prehrambeni oglasi otroke zabavajo in jih čustveno angažirajo, tako da si jih otroci zapomnijo in pri tem sodelujejo. Še posebej dojemljivi in posledično ranljivi so otroci, mlajši od 14 let, zato potrebujejo posebno zaščito. Problem obravnava tudi Svetovna zdravstvena organizacija (SZO), ki je maja 2010 sprejela Resolucijo o omejevanju trženja nezdrave hrane otrokom, v nadaljevanju pa tudi plan implementacije (2012) in prehranski profil oziroma Model prehranskega razvrščanja Regionalnega urada SZO za Evropo (2015).

Več o debelosti slovenskih otrok in mladostnikov najdete v publikaciji Prekomerna prehranjenost in debelost pri otrocih in mladostnikih v Sloveniji II, ki je dosegljiva na naslednji povezavi.

Več o zaščiti otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili najdete v publikaciji Zaščita otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili – pregled stanja v letu 2016, ki je dostopna na naslednji povezavi.


Projekt PolMark (»Ocena političnih izbir v zvezi s trženjem živil in pijač otrokom«) je del študije o nadzoru nad oglaševanjem, namenjenem otrokom, in ga financira Evropska skupnost. Izvaja ga enajst partnerskih držav, članic EU. Ob Sloveniji so to še Združeno kraljestvo, Irska, Francija, Belgija, Švedska, Danska, Španija, Češka republika, Poljska in Ciper. Poročilo o raziskavi je dosegljivo na naslednji povezavi.