Z znanjem do boljšega zdravja

S toplejšim vremenom se poveča verjetnost okužbe s klopnim meningoencefalitisom (KME)

17. 03. 2015
S pričetkom toplejšega vremena se poveča tudi aktivnost klopov, ki prenašajo klopni meningoencefalitis (KME), virusno obolenje osrednjega živčevja.

Slovenija sodi med države z najvišjo obolevnostjo za KME, bolezni pa so izpostavljeni predvsem posamezniki, ki se veliko zadržujejo v naravi. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) število prijavljenih primerov KME iz leta v leto niha, v povprečju pa je letno prijavljenih približno 250 primerov bolezni. Strokovnjaki opozarjajo, da se kljub aktivnemu ozaveščanju o nevarnih posledicah bolezni, za cepljenje še vedno odloča premalo ljudi.

Klopni menigoencefalitis (KME) je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa in običajno poteka v dveh fazah. Prva faza se običajno prične od sedem do štirinajst dni po vbodu klopa, spremljajo jo utrujenost, slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina in glavobol. Pri večini bolnikov po prostem intervalu, ki traja nekaj dni do tri tedne, sledi druga faza bolezni z visoko temperaturo, močnim glavobolom, slabostjo in bruhanjem, nastopi lahko celo nezavest ali smrt. Bolezen lahko pusti trajne posledice, kot so glavoboli, zmanjšana sposobnost koncentracije in ohromitve.

Akademik prof. dr. Franc Strle, dr. med., višji svetnik, predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana opozarja na pravočasno zaščito pred boleznijo: »Aktivnost klopov je vremensko pogojena in se poveča ob pričetku toplejšega obdobja. Zato strokovnjaki vsako leto opozarjamo na pomen pravočasne zaščite s cepljenjem, za katero se danes še vedno odloča premalo ljudi. Klopni meningoencefalitis lahko namreč na zdravju pusti resne posledice za vse življenje. Bolezen zahteva tudi dolgotrajno zdravljenje in rehabilitacijo, ki je povezana z ogromnimi stroški« in dodaja: »Napačno je misliti, da na okužene klope naletimo zgolj v gozdu, ti se lahko nahajajo tudi na domačih vrtovih.«

Slovenija se skupaj z baltskimi državami uvršča med evropske države z najvišjo pojavnostjo bolezni. Najbolj ogrožena je Gorenjska, visoka pojavnost bolezni pa je tudi na Koroškem ter v osrednjeslovenski in celjski zdravstveni regiji. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) število prijavljenih primerov KME iz leta v leto niha, od najmanj 102 prijavljena primera v letu 2014 (preliminarni podatki) do 373 prijavljenih primerov v letu 2006, kar je bilo najvišje število prijavljenih primerov v zadnjih desetih letih. Tveganju okužbe so izpostavljeni vsi, ki se veliko zadržujejo v naravi oziroma opravljajo aktivnosti na prostem. Zbolevajo vse starostne skupine, tudi otroci.

Dr. Marta Grgič Vitek, dr. med. iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje opozarja: »Kljub naraščajočemu številu porabljenih odmerkov cepiva proti KME v zadnjih letih, je delež cepljenih proti tej težki bolezni v Sloveniji, še vedno zelo nizek, kljub temu da se glede na obolevnost uvrščamo v sam vrh evropskih držav. Ozaveščanje je zagotovo pomemben dejavnik pri zmanjševanju bremena KME pri nas, zanj pa si moramo prizadevati vsi strokovnjaki,« in dodaja: »V Avstriji, ki ima podobno razširjenost povzročitelja bolezni, so v preteklosti na primer z odmevno promocijo cepljenja uspeli zvišati delež cepljenih s 6 % v letu 1980 na več kot 80 % v zadnjih letih. Posledično se je močno znižalo število zbolelih.«

Strokovnjaki poudarjajo, da najučinkovitejšo zaščito pred KME predstavlja cepljenje, za katerega se še vedno odloča premalo ljudi. Po podatkih NIJZ je najmanj en odmerek cepiva prejelo okrog 12 % prebivalcev (raziskava iz leta 2007), redno pa se cepi 7,3 % prebivalcev (ocena za leto 2013 narejena na podlagi podatkov poročil o izvajanju cepljenja).

Prof. dr. Tatjana Avšič Županc, univ. dipl. biol. iz Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani poudarja: »Okužbo z virusom KME lahko zanesljivo potrdimo le z mikrobiološkimi metodami, klinični znaki bolezni so namreč pogosto nezadostni za postavitev diagnoze. Pomembno je vedeti ali se je bolnik zadrževal na območju, kjer je KME endemičen, ali se spominja vboda klopa oziroma je užival nepasterizirano mleko in mlečne izdelke« in opozarja na okužbo s KME z uživanjem nepasteriziranega mleka: »V Sloveniji smo leta 2012 prvič dokazali izbruh okužbe z virusom klopnega meningoencefalitisa, ki je bila posledica zaužitja surovega kozjega mleka. Okužene so bile štiri osebe, pri treh osebah so se klinični znaki akutne vročinske bolezni razvili že po dveh dneh od zaužitja.« 

Cepljenje se priporoča vsem osebam od enega leta starosti naprej, ki se gibljejo ali živijo v območju, kjer je klopni meningoencefalitis endemičen. Cepljenje s prvima dvema odmerkoma se opravi z enomesečnim razmikom. Tretji odmerek sledi čez 5-12 mesecev, nato pa so potrebni poživitveni odmerki, prvi čez 3 leta, kasneje pa na 5 let. Po 50. oziroma 60 letu starosti (glede na cepivo) so priporočljivi poživitveni odmerki na tri leta.

 

Podatki o obolevnosti so dostopni v naslednji priponki.