Z znanjem do boljšega zdravja

Rezultati analize slovenskih sladkovodnih rib in priporočila uživanja rib

09. 08. 2016
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je proučil rezultate analiz prostoživečih sladkovodnih rib v okviru monitoringa kemijskega in ekološkega stanja površinskih voda BIOTA 2012−2013 in pripravil priporočila glede uživanja prostoživečih slovenskih sladkovodnih rib.

V okviru monitoringa so bile vzorčene naslednje vrste rib: klen, potočna postrv in soška postrv, v reki Dragonji tudi štrkavec. Pri večini slovenskih rek je bil na istem mestu vzorčenja vzet vzorec v letu 2012 in 2013. Zavod za ribištvo Slovenije, ki za potrebe monitoringa izvaja vzorčenje sladkovodnih rib, za svoje članstvo potrebuje vrednotenje omenjenih rezultatov z vidika ustreznosti uživanja rib iz prostega ulova. Kemijske analize je izvedel Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, z uporabo validiranih metod. V okviru monitoringa so bile v ribah izvedene analize nevarnih snovi, ki se lahko kopičijo v živih organizmih.

Uživanje rib pri prebivalcih Slovenije

Ribe glede hranilne sestave lahko pomembno izpolnijo prehranske potrebe ljudi, saj so vir biološko vrednih beljakovin, koristnih maščob, mineralov in vitaminov, topnih v maščobi. Užitni delež je pri ribah sicer nižji kot pri toplokrvnih živalih, vendar je ta dobro prebavljiv in izkoristljiv.

Ribe predstavljajo precejšen delež v prehrani večine svetovnega prebivalstva, največ rib uživajo na Japonskem, Kitajskem in v ZDA. Za prebivalce Slovenije nimamo na voljo točnih podatkov glede zaužitih količin rib, sploh ne za prostoživeče sladkovodne ribe iz potokov, rek in jezer. Na osnovi Ankete o porabi v gospodinjstvu Statističnega urada RS prebivalci Slovenije povprečno potrošimo 1,46 kg svežih ali zamrznjenih rib na leto (oziroma 4 kg skupaj z morskimi sadeži in drugimi ribjimi izdelki), kar predstavlja 4g na dan na prebivalca. Bolj točni podatki o povprečni zaužiti dnevni količini mesa rib za prebivalce bližnjih evropskih držav so sledeči: Italija 31,1 g, Avstrija 13,4 g in Madžarska 8,8 g.

Rezultati slovenske raziskave »Prehrambene navade odraslih prebivalcev Slovenije z vidika varovanja zdravja« so pokazali, da odrasli prebivalci Slovenije pogosteje uživajo morske ribe kot sladkovodne. Glede na prvo prehransko raziskavo iz leta 1997 se je pogostost uživanja rib in morskih sadežev zmanjšala, in sicer z enkrat tedensko na enkrat do trikrat mesečno. Kot kažejo podatki, 12,1% odraslih prebivalcev Slovenije nikoli ne uživa rib.

Ribe in tveganja za zdravje

Večina ribjih kultur po svetu je do neke mere že onesnažena s kemikalijami iz okolja, kot so kovine ali obstojna organska onesnaževala. Vsebnosti teh snovi so običajno višje pri starejših ter večjih vrstah rib roparic in verjetno povezane z naravo kemikalije ter življenjskimi pogoji, metabolno aktivnostjo in vedenjem rib. Ribe so tudi primeren indikator onesnaženosti okolja, saj so tekom življenja izpostavljene morebitnim okoljskim onesnaževalom v vodi. Živijo zadosti dolgo, da z njimi lahko spremljamo in vrednotimo njihovo dolgotrajno izpostavljenost onesnaževalom. Čeprav pričakujemo, da bi se tveganja za zdravje zaradi okoljskih onesnaževal, ki jih najdemo v ribah, lahko izrazila le ob dolgotrajnem uživanju bolj onesnaženih rib, pa mora biti zagotovljeno, da je vsaka prostoživeča riba, ki jo zaužijemo, varna in ne vsebuje onesnaževal v takih količinah, ki bi lahko škodile zdravju.

Rezultati analize

V nadaljevanju povzemamo rezultate študije Analiza podatkov biomonitoringa rib iz prostega ulova glede vsebnosti onesnaževal in presoja tveganja za zdravje ljudi: (BIOTA 2012– 2013), ki ga izvaja Agencija RS za okolje.

Analiza podatkov kaže, da za nekatere presojane vzorce ocenjujemo, da niso varni za zdravje ljudi:

  • Vzorec klena iz Save (Jesenice na Dolenjskem), vzorčen leta 2013, zaradi vsebnosti živega srebra, ki je višja od zakonske mejne vrednosti;
  • Vzorec klena iz Kolpe (Radoviči (Metlika)), vzorčen leta 2013, zaradi  vsebnosti živega srebra, PCB vsote ICES-6 ter vsote dioksinov (PCDD in PCDF) in diokisnom podobnih PCB (posledica visokih vsebnosti dioksinom podobnih PCB, večina dioksinov je pod mejo zaznavnosti) višjih od zakonskih mejnih vrednosti ter vsebnosti niklja nad običajnimi vrednostmi iz literature;
  • Vzorec soške postrvi iz Soče (Solkanski jez), vzorčen leta 2013, zaradi višje vsebnosti živega srebra od zakonske mejne vrednosti ter vsebnosti niklja nad običajnimi vrednostmi iz literature;
  • Vzorec soške postrvi iz Idrijce (Hotešk), vzorčen leta 2013, zaradi vsebnosti niklja nad običajnimi vrednostmi iz literature. Ocena tveganja je pokazala, da bi enkratno zaužitje ribe lahko povzročilo akutne zdravstvene težave, to je sistemski kontaktni dermatitis pri na nikelj občutljivih osebah;
  • Vzorec klena iz Lahinje (Geršiči) vzorčen leta 2013, zaradi PCB vsote ICES-6 višje od zakonske mejne vrednosti;
  • Vzorec potočne postrvi iz Krupe (Klošter), vzorčen leta 2013, zaradi PCB vsote ICES-6 ter vsote dioksinov (PCDD in PCDF) in dioksinom podobnih PCB (posledica visokih vsebnosti dioksinom podobnih PCB, večina dioksinov je pod mejo zaznavnosti) višjih od zakonskih mejnih vrednosti.

Povprečne koncentracije kovin in elementov (živo srebro, kadmij, svinec, baker, cink, krom in nikelj), ugotovljene v okviru analize vzorcev rib iz podatkov Biota 2012–2013, ne presegajo zakonskih mejnih vrednosti oziroma zgornjih območij običajnih (naravnih) vrednosti iz literature.

Glede vsebnosti vsote dioksinov in dioksinom podobnih PCB so bili vzorci klenov iz Save (Jesenice na Dolenjskem) in Ljubljanice (Zalog) ter vzorec soške postrvi iz Soče (Trenta), vsi vzorčeni l. 2012, varni za zdravje.

Ocenjujemo, da uživanje prostoživečih rib iz slovenskih rek glede vsebnosti analiziranih bromiranih zaviralcev gorenja, ftalatov, organoklornih pesticidov, policikličnih aromatskih ogljikovodikov in organskih kositrovih spojin, ne predstavlja tveganja za zdravje odraslih prebivalcev Slovenije.

Mejne zakonske vrednosti za kratkoverižne klorirane parafine v ribah kot tudi drugih živilih še niso določene, koncentracije v sladkovodnih ribah iz slovenskih rek ne presegajo literaturnih vrednosti, ocena tveganja pa zaradi pomanjkanja podatkov še ni možna.

Priporočamo, da se na podlagi analiziranih podatkov BIOTA 2012–2013, zaradi ugotovljenih prekomernih vsebnosti onesnaževal, odsvetuje uživanje dolgoživečih sladkovodnih rib iz prostega ulova iz Save pri Jesenicah na Dolenjskem, iz Kolpe pri Radovičih, iz Soče pri Solkanskem jezu, iz Lahinje pri Geršičih in iz Krupe pri Kloštru.

Ugotovljena in obravnavana onesnaževala predstavljajo tveganje za zdravje ob dolgotrajnem uživanju, saj imajo zmožnost kopičenja v organizmu, glede posamičnih dogodkov je verjetnost tveganja za zdravje nizka. Previdnostno pa  tistim posameznikom, ki so  kontaktno bolj občutljivi na nikelj, odsvetujemo pripravo in uživanje prostoživečih sladkovodnih rib iz Idrijce pri Hotešku.

Predlagamo izvajanje trajnostnih ukrepov za zmanjševanje onesnaženosti in intenzivnejše spremljanje kritičnih onesnaževal v omenjenih rekah po celotnem toku v različnih obdobjih leta.