Z znanjem do boljšega zdravja

Respiratorni sincicijski virus (RSV)

13. 09. 2010
Okužbe z respiratornim sincicijskim virusom (RSV) se pojavljajo v jesensko-zimskem času, v nekaterih sezonah segajo celo v pomladanske mesece. RSV je najpogostejši povzročitelj akutnega brohiolitisa majhnih otrok, pri večjih otrocih in odraslih povzroča blažja prehladna obolenja. Začetek kroženja RSV zaznamo le, če kužnine dihal testiramo na RSV, saj klinična slika okužbe z RSV nima značilnega poteka.

Spremljanje respiratornega sincicijskega virusa (RSV) v prejšnjih sezonah

Tedensko spremljanje respiratornega sincicijskega virusa (RSV)

Vprašanja in odgovori

1. Kako zmanjšamo nevarnost okužbe z RSV?

Ta virus je zelo nalezljiv. Dojenčki se lahko okužijo z RSV, če pridejo v stik z otrokom ali odraslim, ki je z virusom okužen. Virus RSV se lahko širi s kašljanjem in kihanjem ali z neposrednim stikom. Kot starši lahko z nekaj ukrepi pomagate zmanjšati tveganje za okužbo z RSV, tako doma kot zunaj doma;

  • Preden primete otroka, si roke umijte s toplo vodo in z milom.
  • Če ste prehlajeni ali imate vročino, morate vedeti, da lahko s poljubljanjem dojenčka okužite z RSV. Dojenčka zato raje samo nežno objemite ali ga pobožajte po glavi.
  • Če so sorojenci prehlajeni ali imajo vročino, pazite, da se dojenčku ne približajo.
  • Pazite, da se ljudje z znaki prehlada ali vročino ne približajo otroku.
  • Otroka ne jemljite s seboj tja, kjer je veliko ljudi (v vrtce, nakupovalna središča, na velika družinska srečanja …).
  • Če imate doma novorojenčka, je priporočljivo, da starejši sorojenec ne obiskuje vrtca, saj lahko prinese RSV domov.
  • Do 2. meseca otrokove starosti odsvetujemo obiske.

V bližini otroka ne kadite. Prepovejte kajenje v hiši.

2. Kaj je RSV?

RSV je kratica za RESPIRATORNI SINCICIJSKI VIRUS. Je zelo pogost povzročitelj okužb dihal pri dojenčkih in otrocih v zgodnjem otroštvu. Približno dve tretjini dojenčkov se okužita z RSV v prvem letu življenja, do konca drugega leta pa se z RSV okuži skoraj vsak otrok. Nevarnost, da se razvije težja oblika okužbe z RSV, je še posebej prisotna pri prezgodaj rojenih otrocih, otrocih s kronično pljučno boleznijo in otrocih s hujšo prirojeno srčno napako.
Okužbe z RSV se v državah z zmernim podnebjem najpogosteje pojavljajo od jeseni do pomladi.

3. Ali je RSV zlahka prenosljiv?

Da, RSV je zlahka prenosljiv. Ta zelo pogost virus se širi s telesnim stikom (z dotikom, s poljubljanjem, z rokovanjem) z okuženo osebo. Klice se širijo tudi po zraku pri kašljanju ali kihanju. Poleg tega lahko virus RSV preživi več ur - na pultu v trgovini ali na uporabljenem robčku.

Okužba z RSV je zelo pogosta tam, kjer je veliko ljudi, na primer v vrtcih, trgovskih centrih. Oseba je lahko izpostavljena virusu in ga nevede prenese na druge. Zato je zelo pomembno, da z ustreznimi ukrepi preprečite okužbo dojenčka z RSV.

4. Pri katerih otrocih je večja nevarnost težjega poteka okužbe z RSV?

Pri večini dojenčkov RSV povzroči blag prehlad. Toda v določenih primerih – tudi pri prezgodaj rojenih otrocih, otrocih s kronično pljučno boleznijo in otrocih s hujšo prirojeno srčno napako – lahko RSV povzroči okužbo pljuč. Taki dojenčki lahko hudo zbolijo.

PREZGODAJ ROJENI OTROCI
Prezgodaj rojeni otroci so izpostavljeni večjemu tveganju za hujšo obliko okužbe z RSV, ker dihala in imunski sistem takih otrok ob rojstvu niso dozorela.

BRONHOPULMONALNA DISPLAZIJA
Bronhopulmonalna displazija (BPD) je najpogostejša pri nedonošenčkih, ki so bili rojeni mnogo prezgodaj in so dlje časa potrebovali umetno predihavanje in/ali visoko koncentracijo kisika.

Znaki bronhopulmonalne displazije vključujejo:

  • potrebo po dodatnem kisiku,
  • oteženo, hitrejše dihanje,
  • značilne spremembe na rentgenski sliki pljuč.


PRIROJENA SRČNA NAPAKA
Poznamo več različnih vrst prirojenih srčnih napak. Nekatere oblike močno povečajo tveganje za razvoj hude oblike bolezni pri okužbi z RSV. Če ima vaš otrok prirojeno srčno napako, prosite zdravnika za podrobnejše informacije.

5. Kakšni so znaki okužbe z RSV?

Znaki okužbe z RSV se lahko sprva kažejo kot prehlad in lahko vključujejo:

  • zvišano telesno temperaturo,
  • voden izcedek iz nosu,
  • druge znake prehlada.

Znaki se lahko poslabšajo, ko se virus razširi v pljuča, in se kažejo kot:

  • suh, dražeč kašelj,
  • težko dihanje,
  • sopenje ali piskajoče dihanje,
  • hitro dihanje,
  • pomodrevanje,
  • daljši dihalni premori.