Z znanjem do boljšega zdravja

Alkohol je v Sloveniji spremljevalec mnogih osebnih in družbenih dogodkov ter praznovanj. Tudi martinovo je čas, ki je povezan s proizvodnjo in pitjem alkoholnih pijač. V Sloveniji petina odraslih prebivalcev ne pije alkoholnih pijač, ostali jih pijejo. Kot kažejo raziskave, so njihove pivske navade tvegane, saj več kot vsak drugi pije na visoko tvegan način. Med njimi je največ tistih, ki sicer redno ne pijejo večjih količin alkoholnih pijač, vendar se najmanj enkrat na leto opijejo. V javnosti žal pogosto vlada toleranten odnos do pitja alkoholnih pijač in opijanja v javnosti. To se odraža tudi v porabi alkohola na odraslega prebivalca, ki je leta 2019 znašala 11 litrov, kar Slovenijo uvršča med evropske države, v katerih je poraba alkohola najvišja.

Osrednja tema svetovnega dne duševnega zdravja pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) letos nosi naslov »Duševno zdravje za vse. Večje naložbe - večja dostopnost. Vsakomur, vsepovsod.«

V Sloveniji imamo dobro urejene preventivne programe, ki so namenjeni različni starostni populaciji vse od otrok, mladostnikov, študentov in odraslih. Omenjeni programi omogočajo zgodnje odkrivanje in s tem tudi preprečevanje določenih bolezni. Vsaka zgodaj odkrita bolezen namreč pomeni boljšo prognozo, podaljšuje kvaliteto kot tudi kvantiteto življenja in jo pomemben del preventive, zato je zelo pomembno, da se vabilu odzovemo.

Študija, ki jo je ob koncu lanskega leta (še pred epidemijo) javnosti predstavila SZO, potrjuje tudi večino ostalih tovrstnih študij, da večina mladostnikov po svetu ni dovolj telesno dejavna za krepitev svojega zdravja. Epidemija COVID-19 in ukrepi, ki smo jih sprejeli za zajezitev le-te, še dodatno negativno vplivajo na status telesne dejavnosti. Omejitve gibanja imajo poleg pozitivnih tudi številne škodljive učinke, ki pa se jim lahko z malo pozornosti izognemo.