Z znanjem do boljšega zdravja

Prihaja čas dopustov in počitnic, čas, ko bomo poskušali izstopiti iz vsakdanjih ritmov in obveznosti ter se poskušali napolniti z novo svežino, vedrino in močjo. Možnosti in načinov, kako preživeti počitniške dni je veliko in vsak izmed nas, si jih bo izbiral po svoje.

Preventiva je tako za naše zdravje izjemnega pomena skozi vsa obdobja življenja. Zdravje pa je za človeka najvišja vrednota. Zdaj, po času epidemije, so preventivni ukrepi ponovno zaživeli v polni obliki. Zato skrbimo, varujmo in krepimo svoje zdravje, udeležujmo se redno vseh programov, kamor smo povabljeni.

7.4.2022 je v soorganizaciji Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Novem mestu, Nacionalnega inštituta za javno zdravje OE Novo mesto, Splošne bolnišnice Novo mesto in Zdravstvenega doma Novo mesto ob Svetovnem dnevu zdravja potekalo strokovno srečanje z naslovom »Življenje v luči epidemije covid-19«, kjer smo spregovorili o vplivu epidemije covid-19 na življenje posameznika in celotne družbe.

Ali veste, da bi bilo mogoče skoraj polovico rakavih obolenj preprečiti? Zdrav življenjski slog, udeležba na preventivnih presejalnih programih za raka, cepljenje pred okužbo s HPV in virusom hepatitisa B, ter življenje v čim manj onesnaženem bivalnem in delovnem okolju imajo na zdravje velik vpliv. Zato vsak dan znova sprejemajmo odločitve ZA svoje zdravje in k tem spodbujajmo tudi svoje bližnje. Evropski kodeks proti raku opredeljuje nasvete in ravnanje, ki lahko posamezniku pomagajo pri preprečevanju raka in tako zmanjšujejo ogroženost z rakom.

Epidemija je pomembno spremenila naš vsakdanji življenjski ritem. Ne gre več le za vprašanje virusa in okužbe z njim, ampak je njegovo obvladovanje močno poseglo tudi v naša življenja, saj poleg neposrednih posledic okužbe prinaša nove ranljivosti, ki se kažejo v dodatnem družbenem in zdravstvenem bremenu zaradi poslabšanja stanja drugih bolezni. Vse našteto pa je poseglo tudi v naše prehranjevanje. V Sloveniji se po ocenah panelne SI-PANDA raziskave o vplivu pandemije na življenje kaže, da so bili v prehranskem smislu najbolj prizadeti mlajši odrasli, finančno ranljivejši sloji prebivalstva ter osebe, ki so težje prenašale stres v povezavi s pandemijo. To obdobje nas opominja, da je dostop do zdravju koristne in varne hrane lahko tudi otežen, predvsem za socialno-ekonomsko šibkejše skupine. Zaradi finančne ranljivosti, kot posledice ukrepov ob epidemiji, obstaja nevarnost, da pričnemo še bolj posegati po prehransko manj ugodnih in pogosto cenenih živilih. Ta vsebujejo veliko energije in malo potrebnih hranil. S tem pa se lahko prehransko stanje teh skupin ljudi še dodatno poslabša.