Evropski teden mobilnosti, ki letos poteka pod sloganom »Gremo peš!«, bomo strokovnjaki iz Območne enote Celje NIJZ obeležili s stojnico na Krekovem trgu, kamor nas je povabila Mestna občina Celje. V petek, 20. septembra med 9. in 13. uro bomo nudili svetovanje o zdravem življenjskem slogu, še posebej bomo izpostavili pomen obsega pasu za naše zdravje. Aktivna hoja vsaj pol ure na dan in uravnotežena prehrana pripomoreta k skrbi za naše telo in zdravje, zato naj postaneta naša rutina.

Celje, 28.6.2019 - Na Območni enoti Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in Območni enoti Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) smo v juniju odprli novo kolesarnico. Uporabljali jo bomo zaposleni na NIJZ in NLZOH, v enotah, ki domujeta pod isto streho na Ipavčevi 18 v Celju.

Preventivni program To sem jaz, ustanovljen leta 2001 v Celju na tedanjem Zavodu za zdravstveno varstvo, praznuje že 18 let delovanja. Za izvajanje in razvoj programa za mlade, ki je usmerjen v krepitev duševnega zdravja in psihične čvrstosti, skrbijo na Območni enoti Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Svetovalnica tosemjaz.net je danes najstarejša in največja mladinska spletna svetovalnica v Sloveniji na področju javnega zdravja, specializirana za strokovno spletno podporo mladim. V svetovalni mreži je trenutno 55 strokovnjakov – prostovoljcev (psihologi, zdravniki in drugi strokovni delavci). V tej spletni svetovalnici so anonimnim mladostnikom v osemnajstih letih odgovorili na več kot 43.000 vprašanj, povezanih s težavami odraščanja.

Celje, 8. april 2019 – Na Območni enoti Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje so opozorili na problematiko uporabe digitalnih tehnologij pri otrocih in mladostnikih. Otroci namreč potrebujejo jasna družinska pravila tudi na področju uporabe digitalnih tehnologij. Kot svetujejo v Logoutu – centru pomoči pri prekomerni rabi interneta, ki ima svojo ambulanto tudi v Celju od aprila lani, starše marsikdaj upravičeno skrbi o prekomerni rabi digitalnih naprav in zasvojenosti, kot tudi o tveganih vedenjih, kamor lahko otroci ali mladostniki brez napotkov, znanja in usmerjanja hitro zaidejo. Rezultati ene od raziskav so pokazali, da 2,5 odstotka slovenskih osmošolcev ustrezata diagnozi zasvojenosti z računalniškimi igrami. Pretirano igranje računalniških iger je bolj tipično za fante kot za dekleta, omenjeni posamezniki pa pričnejo igrati računalniške igre prej kot ostali in igrajo bistveno več kot ostali. Zaradi tega so redni pogovori in medsebojno zaupanje nujni za vzpostavitev dobrega odnosa med starši in otroki, da se bo otrok staršem lažje zaupal in prišel k njim po pomoč, če se bo na spletu kakor koli zapletel.