Z znanjem do boljšega zdravja

Raziskave na področju javnega zdravja P3-0339

03. 08. 2021
Program P3-0339 poteka v sodelovanju treh ustanov: NIJZ, Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in URI Soča. Program pokriva pet področij, pomembnih za javno zdravje v Sloveniji.

Trajanje projekta: 1. 1. 2019 ‒ 31. 12. 2024

Program financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS

Prijavitelj programa je Nacionalni inštitut za javno zdravje

Vodja programa je prof. dr. Igor Švab

Člani projektne skupine – Povezava SICRIS:

https://www.sicris.si/public/jqm/prg.aspx?lang=slv&opdescr=prgSearch&opt=2&subopt=702&code1=prg&code2=nameadvanced&psize=1&hits=1&page=1&count=&id=17654&slng=&search_term=name%3dP3-0339+and+sci%3d+and+fil%3d+and+sub%3d+and+duration%3d0+and+prg_type%3d&order_by=

Povezava na SICRIS za podatke projektne skupine:

https://www.sicris.si/public/jqm/prg.aspx?lang=slv&opdescr=prgSearch&opt=2&subopt=700&code1=prg&code2=nameadvanced&psize=1&hits=1&page=1&count=&search_term=name=P3-0339%20and%20sci=%20and%20fil=%20and%20sub=%20and%20duration=0%20and%20prg_type=&id=17654&slng=&order_by=

Opis programa:

Nalezljive bolezni – raziskave na področju spremljanja, cepljenja in pripravljenost ter odzivanja  na dogodke, ki pomenijo tveganja za javno zdravje

Ključne determinante nalezljivih bolezni so v sodobnem času drugačne kot v nedavni preteklosti. Staranje populacije postaja ena vodilnih socio-ekonomskih determinant in predstavlja globalen izziv (1). V Sloveniji število starejših narašča in presega 15 %, kar označuje starajočo populacijo. Večji delež starejših posebno ob prisotnosti kroničnih nenalezljivih bolezni pomeni povečevanje bremena okužb, vključno z resnimi, težko potekajočimi okužbami (2). Neenakost v zdravju se odraža v večji prisotnostni kroničnih nenalezljivih bolezni glede na socialni gradient. Precej manj je preučena povezanost med pojavnostjo nalezljivih bolezni in nižjim socialno-ekonomskim položajem (3). Spreminjajoče naravno okolje, vpliv klimatskih sprememb na biotske in abiotske dejavnike, povzroča spremembe v pojavnosti in sezonskosti bolezni, ki se prenašajo s hrano, preko vektorjev in spremembe v epidemiologiji akutnih okužb dihal (4,5).  Cepljenje je eden najučinkovitejših ukrepov za obvladovanje nalezljivih bolezni in je imelo velik vpliv na breme nalezljivih bolezni v razvitih državah. To velja tudi za Slovenijo, ki ima vzpostavljen uspešen program cepljenja in zagotavlja uspešno obvladovanje bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem (BPC), saj se nekatere od teh sploh ne pojavljajo več, pri nekaterih pa se je pojavljanje zelo zmanjšalo. Kljub temu je potrebno spremljati breme posameznih BPC in ugotavljali deleže dovzetnih v populaciji. Zelo pomembno je tudi spremljanje, raziskovanje in analiziranje neželenih učinkov po cepljenju za ocenjevanje varnosti cepiv in pojasnjevanje neželenih dogodkov, ki jih povezujejo s cepljenjem (6,7). S cepljenjem povezani neželeni dogodki, ki niso ustrezno obravnavani, spodkopljejo zaupanje javnosti v cepljenje, kar ima lahko neugodne posledice v zmanjšanju precepljenosti in zvečanju pojavnosti bolezni. Novi komunikacijski mediji kot je internet omogočajo hitro širjenje informacij, tudi različnih dilem v javnosti o koristih in tveganjih povezanih s cepljenjem. Epidemiološko spremljanje in raziskovanje spolno prenesenih okužb ter spolnega vedenja je ključno za na dokazih temelječe načrtovanje njihovega preprečevanja in obvladovanja ter skladno s slovensko Nacionalno strategijo preprečevanja okužbe s HIV 2017-2015, ki jo je sprejela vlada Republike Slovenije (8, 9). Epidemiološko spremljanje in raziskovanje okužb povezanih z zdravstvom, ki v Sloveniji in Evropi predstavljajo zelo velik javnozdravstveni problem je osnova za na dokazih temelječe načrtovanje njihovega preprečevanja in obvladovanja (10).  Nenadni dogodki, čezmejne nevarnosti, velike nesreče ali drugi dogodki,  ki ogrožajo zdravje ljudi, se lahko zgodijo v vsakem trenutku, nepričakovano in nenadno. Zato je nujno, da smo sposobni pravočasno zaznati nevarnosti za zdravje ljudi in znamo naglo in pravilno ukrepati s strokovnimi in vodstvenimi kapacitetami. Izjemnega pomena je pravočasna zaznava in pripravljenost za odzivanje. Nujno je poznavanje sistema in njegovih ključnih deležnikov. Potreben je nenehen razvoj metod in orodij za koordinirano medsebojno sodelovanje in delovanje ključnih elementov sistema. Delovanje celotnega sistema v državi ob nenadnih dogodkih, ki pomenijo nevarnost za javno zdravje, je zelo kompleksno, kar narekuje tudi kompleksnost medsebojnega sporazumevanja. V državi imamo številne deležnike na posameznih področjih, ki se morajo ustrezno pripraviti na hitre odločitve in izvajanje sorazmernih ukrepov za preprečitev širjenja tveganja. Nepogrešljivo v procesu pripravljenosti je nenehno preverjanje ustreznosti postopkov za delovanje ob dogodkih, ki pomenijo tveganje za zdravje ljudi. Številni zaznani dogodki v državi, ki so predstavljali tveganje za zdravje ljudi kažejo na pomanjkljivosti obstoječega sistema, tako na področju koordinacije odzivanja na dogodek in kriznega komuniciranja, kar predstavlja utemeljen dvom v uspešnost in ustreznost upravljanja v nenadnih/ kriznih dogodkih.

Nenalezljive bolezni: Raziskave v svetu kažejo, da imajo sodobne tehnologije in spremenjena način življenja v zadnjih letih vse večji vpliv na duševno zdravje, razvoj novih oblik zasvojenosti, psihosocialni razvoj otrok in mladostnikov in na pojav novih javnozdravstvenih problemov in izzivov (Cao H et al, 2011, Landstedt E et al, 2014, Hellström C et al, . 2015). V Sloveniji je to področje slabše raziskano, zato se bomo v prihodnjih letih ukvarjali s tem, kako digitalizacija odnosov, sedeča vedenja in digitalni svet vpliva na duševne fenomene in na razvoj novih težav in motenj pri otrocih in mladostnikih. Prince in sodelavci (2007) ocenjujejo, da duševne oziroma nevropsihiatrične bolezni v največjem odstotku prispevajo k bremenu bolezni, ki je izraženo v številu izgubljenih let zaradi nezmožnosti oz. prezgodnje smrti (DALY – Disability Adjusted Life Years). Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) naj bi do leta 2020 depresija postala celo najpogostejši vzrok obolevnosti. Slovenija v tem oziru ni izjema saj sta poleg prehodnih duševnih stisk, ki pestijo odraslo populacijo, posebej izstopajoča javnozdravstvena problema tudi depresija in samomor (Roškar in dr., 2015). Kljub temu, da so na voljo učinkoviti viri pomoči veliko oseb v stiski kljub temu ne poišče pomoči kar je lahko povezano z določenimi demografskimi značilnostmi, osebnostnimi lastnostmi, zaupanjem v zdravje, stališči posameznika in pomembnimi drugimi itd. (Andrade in dr., 2013; Bijl in dr., 2000). Poleg usmerjenih preventivnih in promocijskih aktivnosti pomembno vlogo pri spreminjanju tovrstnih ovir predstavlja sodelovanje z mediji na področju odgovornega poročanja o duševnih boleznih in samomoru (Niederkothenthaler in dr.,2010; Boerema in dr., 2016; Roškar in dr., 2017).

V razvitem svetu predstavljajo kronične nenalezljive bolezni (KNB) najpomembnejši vzrok obolevnosti in umrljivosti (1, 2). Tudi v Sloveniji sodijo KNB med vodilne vzroke umrljivosti, saj jim lahko pripišemo do kar 80 % vseh smrti. Med najpogostejše KNB uvrščamo bolezni srca in žilja, rak, sladkorno bolezen, bolezni kostno-mišičnega sistema, kronične bolezni dihal ter nekatere duševne bolezni (3).

Gre za bolezni, za katere je značilno, da se razvijajo počasi, da obstajajo različne možnosti za njihovo preprečevanje (vloga javnozdravstevnih ukrepanj), in da zahtevajo dolgotrajno in sistematično obravnavo. Zaradi svojega dolgotrajnega poteka in pogosto hude prizadetosti povzročajo veliko ekonomsko in družbeno breme (4, 5). Na njihov pojav in razvoj vplivajo poleg vedenjskih tudi okoljski in genetski dejavniki. Z zdravim načinom življenja ter življenjem v zdravem okolju lahko tako zmanjšamo tveganje za nastanek in upočasnimo napredovanje KNB (4).

Organizacija zdravstva: Dosedanje stanje raziskav na področju ocenjevanja zdravstvenih potreb prebivalstva je bilo precej omejeno. Resda z iskanjem po COBISSu najdemo v zadnjih letih skoraj 600 člankov, ki so kot ključne besede imeli zdravstvene potrebe. Kljub temu pa je le peščica med njimi dejansko pogledala na kompleksnejšo problematiko in predvsem na krovno oziroma nacionalno raven. Večina tovrstnih člankov je obravnavala predvsem posamezne intervencije ter obravnavo oziroma implementacijo rešitve za posamezen zdravstveni problem. Potrebno je razviti model, ki bo dinamično in prospektivno obravnaval zdrravstvene potrebe prebivalstva Slovenije, kar bo odločevalcem omogočilo bolj sistematično in celovito pripravo ukrepov. Zdravstvene potrebe prebivalstva bi tako lahko postale ključni element in izhodišče, tako za načrtovanje ključnih ukrepov zdravstvene politike, kot za načrtovanje vseh ključnih virov v zdravstvu.

Družinska medicina: Razvoj družinske medicine je v zadnjih letih najhitrejši na področju preventive in vodenja kroničnih nenalezljivih bolezni ter bolezni zasvojenosti z novimi organizacijskimi oblikami ter vsebinami. Gre za koordinirano in integrirano izvajanje zdravstvene dejavnosti, ki bo v prihodnjih letih zahtevala podrobno znanstveno oceno s stališča celostnega modela obravnave pacienta. Tako so področja raziskovanja v prihodnjih letih 1) raziskovanje poučevanja in uporabe novih metod edukacije; 2) dejavniki v medosebnih odnosih: sporazumevanje, zaupanje (dejavniki, povezani z zaupanjem bolnikov odnos med zaupanjem in zadovoljstvom, odnos med zaupanjem in oceno kakovosti ipd), empatična naravnanost, stališča do profesionalizma (študenti) – tudi krepitev profesionalizma pri aktivnih profesionalcih, nasilje (zdravstvene posledice izpostavljenosti nasilju v navezovalnih odnosih); 3) družinska anamneza in genetika; 4) potrebe bolnikov na primarni ravni zdravstvenega varstva (onkološki bolniki, starejši, multimorbidni ipd.); 5) življenjski stil in preventiva; 6) kakovost zdravstvene oskrbe in dejavniki, povezani z oceno kakovosti – varnost, kultura varnosti.

Rehabilitacija: Mednarodna klasifikacija funkcioniranja, zmanjšanih zmožnosti in zdravja (MKF) (1) je še vedno osnova za prepoznavanje težav na področju funkcioniranja oseb z različnimi okvarami in zmanjšanimi zmožnosti. Prepoznane težave moramo izmeriti z ustreznimi veljavnimi, občutljivimi in zanesljivimi ocenjevalnimi instrumenti nato pa določiti realne, merljive in dosegljive cilje rehabilitacije s katerimi se strinja tudi posameznik (2). Med metodami za dosego ciljev se vedno bolj uveljavlja uporaba robotov in drugih modernih naprav (3 - 5) ter rehabilitacija na daljavo (6, 7).

Faze programa in njihova realizacija:

Nalezljive bolezni: Proučevali smo sezonskost respiratornega sincicijskega virusa v Sloveniji in optimizirali metode določanja sezone. Ugotovili smo, da z računsko metodo ≥ 3% lahko uporabimo kot zgodnje opozorilo začetka sezone RSV. Tudi ≥7% kalkulacijska metoda je bila dovolj zanesljiva za določitev epidemioloških parametrov tekoče sezone in v podporo odzivu javnega zdravja. Nadalje bi bilo treba raziskati potencial metode »moving epidemic method«, ki je bila uporabljena prvikrat. Sodelovali smo v preučevanju epidemioloških značilnosti Mycoplasma pneumoniae, virusov influence in pristopov k spremljanju RSV in izsledke objavili. V okviru spremljanja in obvladovanja bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem smo s sodelavci iz drugih držav (projekt PSERENADE) objavili prispevek o spremembah invazivne pnevmokokne bolezni povzročene s pnevmokokom serotipa 1po uvedbi cepljenja proti pnevmokoknim okužbam s PCV10 in PCV13. Streptococcus pneumoniae serotip 1 (ST1) je bil pred uvedbo konjugiranih pnevmokoknih cepiv, ki vsebujejo ST1 antigen, pomemben povzročitelj invazivnih pnevmokoknih okužb (IPO) v svetu. V PSERENADE projektu smo zbrali podatke o spremljanju ST1 IPO iz različnih držav po svetu in želeli oceniti vpliv cepiv PCV10/13 na incidenco ST1 IPO. Ocenili smo razmerje incidenčnih stopenj s primerjavo obdobja pred- in po cepljenju s PCV10/13. V šestih letih po uvedbi cepljenja s PCV10/13 pri otrocih se je incidenčna stopnja ST1 IPO znižala za okrog 95% v vseh starostnih skupinah.

V naključnem vzorcu več kot 3800 slovenskih žensk smo izvedli presečno raziskavo. Njen namen je bil oceniti povezavo med sociodemografskimi značilnostmi in stališči po modelu zdravstvenega prepričanja (Health Belief Model - HBM) z namero cepljenja otrok v primeru neobveznega cepljenja, kar bi bilo v podporo odločitvam pri načrtovani reviziji naše politike cepljenja. Naši rezultati kažejo, da je politika obveznega cepljenja pomemben dejavnik pri zagotavljanju visoke ravni precepljenosti v Sloveniji. V prihodnosti bodo potrebne obsežnejše komunikacijske aktivnosti, ki se osredotočajo na bolezni, ki jih je mogoče preprečevati s cepljenjem, ter koristi in varnost cepljenja (za izobraževanje staršev in izvajalcev zdravstvenih storitev), da se zmanjša odvisnost od politike obveznega cepljenja.

V okviru nacionalnega epidemiološkega spremljanja okužbe s HIV in drugih spolno prenesenih okužb smo v sodelovanju s sodelavci iz drugih držav in Evropskega centra za preprečevanje in nadzor bolezni (v angl.: European Centre for Disease Prevention and Control – ECDC) objavili izsledke naslednjih raziskav:

- multicentrične raziskave o slabem prepoznavanju veneričnega limfogranuloma pri moških, ki imajo spolne odnose z moškimi, z epidemiološkim spremljanjem,

- raziskave glede kakovosti rutinskega testiranja na okužbo s HIV v skupnosti,

- raziskave glede izvajanja in dostopnosti do pred-ekspozicijske profilakse pred okužbo s HIV v evropskih državah in državah osrednje Azije in

- epidemiološkega spremljanja odpornosti na protimikrobna zdravila pri okužbah z bakterijo Neisseria gonorrhoeae v državah Evropske skupnosti in Evropskega gospodarskega prostora.

Nadaljevali smo z razvojem nacionalne mreže za epidemiološko spremljanje bolnišničnih okužb v slovenskih bolnišnicah za akutno oskrbo. Objavili smo rezultate tretje Slovenske nacionalne presečne raziskave bolnišničnih okužb v slovenskih bolnišnicah za akutno oskrbo.

Nenalezljive bolezni: Raziskovanje na področju nenalezljivih bolezni je vključevalo tudi vsebine duševnega zdravja, predvsem duševno zdravje v povezavi s COVID 19 epidemijo (v okviru raziskave PANDA –SI in HBSC –COVID) in različne vidike samomorilnosti (npr. vpliv socio ekonomskih dejavnikov na razlike v umrljivosti zaradi samomora v Sloveniji). Ključne ugotovitve so, da se duševno zdravje v času pandemije razlikuje glede na starostne skupine in da se slabše duševno zdravje kaže pri mladostnikih, mlajših odraslih in starostnikih. Kar zadeva razlike glede umrljivosti zaradi samomora, ugotovitve kažejo, da sta dejavnika, ki najbolj vplivata na razlike, stopnja sosedske povezanosti in stopnja ločitev.

Poglobljeno razumevanje vpliva determinant na duševno zdravje in možnosti za strokovne podlage za učinkovite ukrepe za preprečevanje bolezni.

Na področju biološko-medicinske antropologije je v nastajanju znanstvena knjiga »Antropološke raziskave v Selški dolini«.

V obdobju januar 2019-marec 2021 smo dokončali kvantitativno in kvalitativno raziskavo med bolniki s srčnim popuščanjem in njihovimi neformalnimi oskrbovalci, obdelali dobljene izsledke in jih objavili v znanstveni monografiji ter dveh izvirnih znanstvenih člankih. Hkrati smo objavili dva izvirna in dva pregledna znanstvena članka, ki se navezujejo na epidemiologijo nenalezljivih bolezni in pomen komorbidnosti (z vidika naraščajočega bremena srčnega popuščanja in staranja prebivalstva).

Prav tako smo raziskovalno obravnavali pomen ozaveščanja in opolnomočenja zdravstvenih delavcev, ki delajo na področju preventivne zdravstvene dejavnosti pri svetovanju o zdravem življenjskem slogu (s posebnim poudarkom na opuščanju kajenja).

Naloge so bile opravljene v skladu s planom in v celoti realizirane; v prihodnje pa lahko pričakujemo zamik pri obdelavi rezultatov in objavljanju le-teh zaradi epidemije covid-19 (zbiranje podatkov pri kliničnem raziskovalnem delu je namreč zaradi epidemije od marca 2020 pomembno upočasnjeno).

Organizacija zdravstva: Interes za preučevanje učinkov digitalizacije v zdravstvu v zadnjih letih strmo narašča. Raziskave na področju digitalizacije se na eni strani osredotočajo na analizo funkcionalnosti in uporabe različnih digitalnih rešitev, ki so trenutno prisotne v slovenskem zdravstvenem sistemu (sploh v obdobju pandemije covid-19), na drugi strani pa na širše implikacije digitalnih rešitev za poslovanje zdravstvenega sistema in različne deležnike: pacienti, zdravstveno osebje, zdravstvene ustanove in upravljavci zdravstvenega sistema. Skladno s tem lahko raziskave na področju digitalizacije zdravstva znatno pripomorejo k uveljavitvi inovativnih zdravstvenih, managersko-organizacijskih, informacijskih ter ekonomskih pristopov, ki bi lahko v prihodnje pomembno prispevali k razvoju in napredku na področju javnega zdravja v Sloveniji. Na področju digitalizacije slovenskega zdravstva so bile izvedene pomembne raziskave in objavljeni odmevni prispevki. Pripravili smo vrsto člankov s področja krhkosti, na podlagi izkušenj pridobljenih v mednarodnem projektu skupnega ukrepa Advantage. Omenjene publikacije poglabljajo znanje in razumevanje problematike krhkosti v mednarodnem in domačem znanstvenem in strokovnem okolju. Na področju obvladovanja raka je bilo opravljeno delo na področju zdravstvenih politik, tako v okviru razvoja državnih programov za obvladovanje raka, kot tudi na področju terminologije in presejalnih programov.

Družinska medicina: V okviru koordinirane in integrirane zdravstvene dejavnosti znanstveno ocenjjujemo celostni model obravnave pacienta, nadaljevali smo z evalvacijo pristopov na področju preventive in vodenja kroničnih nenalezljivih bolezni ter bolezni zasvojenosti ter vključevali genetiko in pri tem uporabljali tri-generacijsko družinsko anamnezo. Družinska anamneza je značilna za družinsko medicino in predstavlja del preventivne obravnave bolnikov, do sedaj je vključevala največ dvo-generacijsko poizvedbo, s poudarkom na srčno-žilnih boleznih, arterijski hipertenziji in diabetesu, ne vključuje pa ostalih bolezni, ki imajo verjetno genetsko etiologijo. Zdravniki družinske medicine pri obravnavi bolnikov redko vključujejo genetske vidike obravnave in nimajo na voljo smernic oz. kliničnih poti, ki bi omogočale vodenje teh bolnikov oz. njihovo napotovanje na genetsko obravnavo. Zdravniki tudi nimajo orodja za določanje stopnje tveganja za razvoj izbranih bolezni. V sodelovanju z genetiki smo razvili novo orodje, temelječe na algoritmu, ki bo na voljo zdravnikom v obliki spletne aplikacije. Oblikujemo tudi pripadajoče klinične poti ukrepanja, trenutno izdelujemo oceno obremenitev slovenske populacije z genetsko pogojenimi boleznimi, kar je izjemnega pomena glede na demografsko strukturo prebivalstva in s tem povezane projekcije. Raziskujemo tudi značilnosti profesionalcev (zdravnikov družinske medicine in drugih zdravstvenih delavcev), ki varovalno delujejo na njihovo zdravje in so povezane tudi z zadovoljstvom bolnikom s posebnim poudarkom na izgorelosti, spoprijemanju s stresom, empatični naravnanosti in stališčih do profesionalizma. Sistematično spremljamo, zdravstvene posledice izpostavljenosti nasilju, življenjski stil, potrebe bolnikov in kakovost zdravstvene oskrbe. 

Rehabilitacijska medicina: V obdobju poročila smo intenzivno razvijali, validirali in vpeljevali v klinično prakso različne ocenjevalne instrumente, predvsem za ocenjevanje pomičnosti (Vprašalnik o premikanju s protezo 2.0 – Prosthetic Mobility Questionnaire – PMQ 2.0), zadovoljstva s pripomočki (Orthotics and Prosthetics Users´ Survey – Client Satisfaction with Device – OPUS – CSD) in samozaupanja pri aktivnostih povezanih z ravnotežjem (Activities – specific Balance Confidence scale – ABC).

V tem času smo tudi raziskovali vpliv kolonizacije z večkratno odpornimi mikroorganizmi (VOM) na rehabilitacijo.

Bibliografske reference, ki izhajajo neposredno iz izvajanja programa:

COBISS.SI-ID 37822211

Naslov: Can the COVID-19 pandemic boost the global adoption and usage of eHealth solutions?. Objavljeno v: Journal of global health

Tipologija 1.01

COBISS.SI-ID 4555237

Naslov: Development of a pilot rare disease registry : a focus group study of initial steps towards the establishment of a rare disease ecosystem in Slovenia.

Objavljeno v: Orphanet journal of rare diseases

Tipologija 1.01

COBISS ID:   4446181                     Vir:. COBISS.SI

Naslov: Prevalenca in dejavniki povezani z bolnišničnimi okužbami v slovenskih bolnišnicah za akutno oskrbo

Objavljeno v: Zavod LRS za zdarvstveno varstvo, Republiški zdravstveni center; Zdravstveno varstvo; 2019;

Tipologija  1.01 Izvirni znanstveni članek

COBISS ID: 22845955                                                    

Naslov: SLO: Določanje sezonskosti respiratornega sincicijskega virusa v Sloveniji

Objavljeno v: Influenza and other respiratory viruses,

Tipologija: 1.01 Izvirni znanstveni članek

COBISS.SI-ID 33316867

NASLOV: SLO:Preventiva samomorilnega vedenja v Sloveniji - javnozdravstveni vidik

 Objavljeno: European journal of public health.

Tipologija: 1.12

COBISS.SI-ID 41303555

NASLOV: Povezanost izbranih indikatorjev z umrljivostjo zaradi samomora v Sloveniji

Objavljeno: Crisis. 2020

Tipologija: 1.01

COBISS ID: 4395237 

Naslov: SLO: Ne- medicinska raba novih sintetičnih opioidov: nov izziv javnega zdravja

Objavljeno v: International journal of environmental research and public health, ISSN 1660-4601, 2019, vol. 16, iss. 177, str. 1-20.

Tipologija 1.02 Pregledni znanstveni članek

COBISS.SI-ID 59377923

Naslov: SLO Antropološki pogled na prehrano in umetnost na širšem območju Selške doline, Slovenija

Objavljeno: Collegium antropologicum. 2021, vol. 45, no. 1, str. 75-82, ilustr. ISSN 0350-6134

COBISS.SI-ID 4567525

Naslov: Regionalne razlike v hospitalizacijah zaradi srčnega popuščanja, umrljivosti in ponovnih sprejemih v bolnišnice v Sloveniji 2004-2012             

Objavljeni v: ESC Heart Failure. 2019, vol. 6, str. 965-974. ISSN 2055-5822.

Tipologija: izvirni znanstveni članek

COBISS.SI-ID 55774211

Naslov: Temeljne vrednote v družinski medicini v Evropi: Posnetek trenutnega stanja in izzivov

Objavljeno v: Frontiers in medicine

Tipologija: 1A1 (Z, A', A1/2); uvrstitev: SCI, Scopus, MBP

COBISS.SI-ID 34265305

Naslov: "Rane same doma" - zakaj in kako bolniki z vensko razjedo na nogi to sami zdravijo: kvalitativna raziskava vsebine

Objavljeno v: International journal of environmental research and public health

Tipologija: 1A1 (Z, A', A1/2); uvrstitev: SSCI, SCI, Scopus, MBP

COBISS ID:      54054403                            Vir: COBISS.SI

Naslov: Nova veljavna Lestvica pripomočkov za hojo bolje kot Vprašalnik o premikanju s protezo 2.0 in Vprašalnik samozaupanja pri aktivnostih povezanih z ravnotežjem napove prehojeno razdaljo s protezo.

Objavljeno v: International journal of rehabilitation research.

Tipologija 1.01

COBISS ID:      2654313                                               

Naslov: Medkulturna prilagoditev in z Rasch metodo validiran Slovenski prevod Vprašalnika uporabnikov protez in ortoz o zadovoljstvu z protezami za zgornje ude

Objavljeno v: Annals of physical and rehabilitation medicine.

Tipologija 1.01

COBISS.SI-ID 4738021

Naslov: Življenje s kroničnim srčnim popuščanjem: raziskovanje dojemanja pacientov, neformalnih oskrbovalcev in zdravstvenih delavcev

Objavljeni v: International Journal of Environmental Research and Public Health. 2020, vol. 17, iss. 8, str. 1-16. ISSN 1660-4601. 

Tipologija: izvirni znanstveni članek

COBISS.SI-ID 34629081

Naslov: Kultura varnosti na osnovni ravni zdravstvenega varstva: presečna raziskava med zaposlenimi z vodstveno funkcijo

Objavljeno v: Zdravstveno varstvo : Slovenian journal of public health

Tipologija: 1A4 (Z); uvrstitev: SSCI, Scopus, MBP

COBISS.SI-ID 39266563

Naslov: Presečna študija o ravni izgorelosti pri medicinskih sestrah na intenzivni negi

Objavljeno v: Psychiatria Danubina: an international multidisciplinary journal

Tipologija: 1A4 (Z); uvrstitev: SSCI, SCI, Scopus, MBP

COBISS ID:   2617193                                

Naslov: Evropska anketa o rehabilitaciji pacientov koloniziranih z večkratno odpornimi mikroorganizmi

Objavljeno v: European journal of physical and rehabilitation medicine.

Tipologija: 1.01

COBISS ID:     2717545                                

Naslov:  Smernice za poročanje o ortozah

Objavljeno v: Abstract book : ISPO 17th world congress : basics to bionics. 17th World Congress of the International Society for Prosthetics and Orthotics, Kobe, 5 - 8 Oct 2019.

Tipologija 1.13

Člani programske skupine so vključeni v številne  raziskovalne programe Evropske unije

Zalika Klemenc Ketiš : Od 2018 do 2020 je kot ekspert za področje kakovosti v družinski medicini sodelovala pri mednarodnem projektu reforme primarnega zdravstva na Madžarskem. Projekt je financirala Evropska komisija.

Helena Burger: Evropski projekt SAAM – Podpora aktivnemu staranju s pomočjo aktivnega usmerjanja, angl. Supporting Active Ageing through Multimodal coaching (Horizon 2020), kjer smo odgovorni za aktivno staranje ljudi z zmanjšanimi zmožnostmi in etične vidike projekta. Pri projektu is programske skupine sodeluje prof. dr. Helena Burger, dr. med.

Irena Klavs: JA INTEGRATE -Skupna aktivnost za integracijo preprečevanja, testiranja in povezovanja z zdravstveno oskrbo za okužbe s HIV, virusi hepatitisa, povzročitelji tuberkuloze in povzročitelji spolno prenesenih okužb v Evropi .

Marta Grgič Vitek : EU-JAV

Tit Albreht: Vodja- iPAAC  JA, TO-REACH,  INTENT

Dalibor Stanimirović: CrowdHEALTH

Branko Gabrovec:  ADVANTAGE

Programska skupina je vključena tudi v druge mednarodne raziskovalne programe, drugo mednarodno sodelovanje

Jerneja Farkaš Lainščak sodeluje v mednarodni ekspertni skupini Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) na področju določitve in pilotnega testiranja kazalnikov kakovosti integrirane zdravstvene oskrbe.

Maja Sočan je bila na NIJZ vodilna članica projekta AWARE

Helena Jeriček Klanšček je nacionalna koordinatorica mednarodne študije HBSC in sodeluje v mednarodni skupini Duševno zdravja in dobro počutje

Maruška Vidovič je članica Centera za demografsko genetiko v okviru Odjeljenja prirodnih i matematičkih nauka pri ANU BIH Akademija nauke i umjetnosti .

Janez Rifel je vključen v raziskave: Primerjava učinkovitosti vareniklina in citizina pri odvajanju od kajenja v primarnem zdravstvenem varstvu – randomizirana kontrolirana raziskava, Primerjava učinkovitosti vareniklina in citizina pri odvajanju od kajenja v primarnem zdravstvenem varstvu - randomizirana kontrolirana raziskava - protokol raziskave.

Polona Selič: je članica uredniškega odbora European Polygraph, gostujoča profesorica na Medicinski fakulteti Univerze Črne Gore.

Zalika Klemenc Ketiš: članica delovne skupine za PaRIS raziskavo (Patient reported outcomes) na OECD. Ena od 10 članov Izvršnega odbora Združenja evropskih zdravnikov družinske medicine (WONCA Europe) (od leta 2015). Predsednica evropske skupine za kakovost in varnost v družinski medicini (EQuiP).

Helena Burger: Sodelovanje na projektu zmanjševanja fantomske bolečine z navidezno in obogateno resničnostjo, ki ga vodi Max Ortiz Catalan iz Chalmers University na Švedskem. S prof. Edwardom Lemairom iz Ottawa University, Kanada, sodelujemo pri razvoju aplikacij merjenje kliničnih testov s pametnimi telefoni. Zelo aktivno sodelujemo tudi s prof. Francom Franchignionijem iz Italije pri razvijanju in validaciji različnih ocenjevalnih lestvic ter v okviru UEMS za Fizikalno in rehabilitacijsko medicino o vplivu večkratno odpornih mikroorganizmov na rehabilitacijo v Evropi.