Z znanjem do boljšega zdravja

Raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog na Gorenjskem

08. 06. 2016
V letu 2016 v Sloveniji poteka že peta raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog, katere cilj je raziskati in ovrednotiti življenjske navade in vedenjske dejavnike tveganja, ki so povezani z zdravjem, zlasti s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi.

Prve štiri raziskave so potekale v letih 2001, 2004, 2008 in 2012. V vsaki od raziskav so bili posebej zbrani, obdelani in predstavljeni tudi rezultati za Gorenjsko.

Pridobljeni podatki predstavljajo podlago za oblikovanje različnih dejavnosti za ohranjanje in izboljšanje zdravja prebivalcev Slovenije. Da so te dejavnosti učinkovite, je zelo pomembno poznavanje razširjenosti vedenjskih navad, ki vplivajo na naše zdravje. V mesecu maju 2016 je bilo za sodelovanje v raziskavi zaprošenih 16.000 naključno izbranih prebivalcev Slovenije, med njimi tudi 1.558 Gorenjcev. Raziskava bo predvidoma potekala do konca junija 2016, zato želimo vse v raziskavo vključene posameznike, ki na anketo še niso odgovorili, spodbuditi, da to storijo čimprej.

V nadaljevanju predstavljamo nekaj ključnih ugotovitev raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog iz leta 2012 za Gorenjsko in primerjave s Slovenijo.

Ključni povzetki raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog 2012 za Gorenjsko

Podatki kažejo, da sta dve tretjini prebivalcev Gorenjske, starih od 25 do 74 let, ocenjevali tako svoje zdravje kot skrb zanj kot dobro ali zelo dobro (višji delež kot v Sloveniji). Gorenjci, stari od 25 do 74 let, so bili v zadnjem letu pred raziskavo redkeje pri splošnem zdravniku ali specialistu in zobozdravniku ter tudi redkeje sprejeti v bolnišnico. Imeli so tudi manj zdravstvenih težav. Najpogostejše težave, ki jih je navajala več kot tretjina anketirancev, so bile bolečine v križu (46 %), bolečine v vratu/ramenih (35 %), glavobol (35 %) in bolečine v drugih sklepih (33 %). Zdravniki so jim v nižjem deležu odkrili vse dejavnike tveganja in bolezni z izjemo kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB) in bolezni ščitnice. Med boleznimi in stanji, ki jih je ugotovil zdravnik, so anketiranci najpogosteje navajali povišan holesterol v krvi (24 %), povišan krvni tlak (23 %), bolezni in okvare hrbtenice (18 %), bolezni sklepov (11 %) in depresijo (7 %). Slabih 23% jih pogosto ali vsak dan občutilo napetost, stres ali velik pritisk (manj od slovenskega povprečja). Na Gorenjskem je bil nižji delež oseb, ki so med delovnim tednom spale manj kot 6 ur. Glavni dejavnik, ki najbolj prispeva k slabemu zdravju in visoki umrljivosti, so enako kot slovenski anketiranci videli v stresu, najmanj pomembna se jim je, enako kot slovenskim anketirancem, zdela dostopnost do zdravstvenih storitev. Neustrezno se je prehranjevalo 22 % odraslih, manj kot v Sloveniji. Prekomerno prehranjenih oziroma debelih je bil skoraj 59% anketirancev, kar je bilo več kot v Sloveniji. Skoraj 38%  jih ni bil telesno dovolj dejavnih (v Sloveniji 45%). Trenutnih kadilcev je bilo  skoraj 22%, kar je malo več kot v Sloveniji, skoraj 28% pa je bilo  bivših kadilcev. Alkoholne pijače je v čezmernih količinah pilo nekaj manj kot 9% Gorenjcev, manj kot v Sloveniji.

Na osnovi predstavljenih rezultatov lahko zaključimo, da je bil tako vedenjski slog kot tudi zdravje gorenjskih prebivalcev v letu 2012 boljše od slovenskega povprečja.

Za dodatne informacije v zvezi z raziskavo Z zdravjem povezan vedenjski slog 2016 in rezultatih prejšnjih raziskav, se lahko obrnete na prim. Alenko Hafner, dr. med. (alenka.hafner@nijz.si) ali mag. Marjetko Hovnik Keršmac, dr. med. (marjetka.hovnik-kersmanc@nijz.si ).