Publikacije

Kako zmanjšati tveganje za razvoj depresije in anksioznih motenj pri otrocih - smernice za starše otrok med 6. in 11. letom starosti

Na razvoj depresije in anksioznih motenj vplivajo številni dejavniki, vključno z dejavniki, na katere imate starši vpliv. To pomeni, da z nekaterimi ukrepi ali dejanji lahko pripomorete k znižanju tveganja za razvoj depresije in anksioznih motenj pri otroku.

Kako zmanjšati tveganje za razvoj depresije in anksioznih motenj - smernice za starše najstnikov

Na razvoj depresije in anksiozne motnje vpliva velik nabor dejavnikov, pri nekaterih imate starši nekaj vpliva, vendar ne pri vseh. To pomeni, da obstajajo načini s katerimi lahko pomagate svojemu najstniku, da bi zmanjšali verjetnost razvoja depresije in anksioznih motenj oz. vplivate na njihovo vztrajanje.

Zima v srcu (posodobljena izdaja)

V letu 2009 je izšel priročnik o depresiji in tesnobi, ki jo po rojstvu otroka doživjajo nekatere mame z naslovom Zima v srcu avtorice dr. Zalke Drglin, ki se raziskovalno posveča obporodnemu obdobju, hkrati pa se tudi v praksi srečuje z materami v duševnih stiskah. V priročniku najdete informacije, kako prepoznati poporodno depresijo, kako si pomagati in kaj lahko storite, da bi jo omilili ali preprečili.

Evalvacija programa promocije duševnega zdravja v šolskem okolju

Namen  te  publikacije  je  ovrednotiti oz. evalvirati promocijski in  preventivni program Ko učenca strese stres ter podati zaključke o njegovi učinkovitosti  in priporočila za naprej. V ta namen se  je izvedlo več vrst evalvacij,  tj.  procesna evalvacija ter  evalvacija vpliva in kratkoročnih  učinkov.  Zaradi sočasne vpeljave vsebin še dveh programov duševnega zdravja v šolsko okolje (tj.

Program integrirane preventive - priročnik

Pilotno testiranje integriranih procesov vključevanja in obravnav ciljne populacije v okviru projekta Skupaj za zdravje.

Mladostniki o duševnem zdravju

Izšla je e-publikacija za naslovom Mladostniki o duševnem zdravju, ki prinaša izsledke pogovorov z mladimi o duševnem zdravju. Mladostniki kot največjo težavo oziroma vir problemov doživljajo šolo in z njo povezan stres ter odnose z drugimi. Duševno zdravje imenujejo »čustveno«, »psihično«, »povezano s stresom« ali »kar ima posameznik v glavi« in ga doživljajo kot zelo pomembno komponento zdravja ter ga postavljajo pred telesno zdravje. 

Anksiozne motnje - kako jih prepoznati in premagati

Vsak posameznik se je v življenju že kdaj srečal z anksioznostjo. Ljudje opisujejo anksioznost kot tesnobo, živčnost, zaskrbljenost, napetost ipd. Anksioznost je lahko koristna, saj nam na telesni, čustveni in miselni ravni pomaga, da se bolje soočimo s trenutno stresno situacijo ali pripravimo na prihajajočo.

Delavnice in individualna svetovanja v centru za krepitev  zdravja

Pridružite se aktivnim in uživajte v zdravju (zloženka)

Centri za krepitev zdravja delujejo v zdravstvenih domovih po Sloveniji in so namenjeni osebam od 19. leta starosti dalje.
V zloženki najdete informacije o delavnicah in individualnih svetovanjih, ki se jih lahko v skolpu Centrov za krepitev zdravja udeležite.

Prepoznavanje in obravnava depresije in samomorilnosti pri pacientih v ambulanti družinskega zdravnika

Priročnik je namenjen vsem, ki se srečujejo z obravnavo oseb z depresijo, in tistim, ki si prizadevajo, da bi se samomorilnost v Sloveniji znižala. Glede na to, da zaradi samomora pri nas vsako leto umre od 400 do 500 oseb, je očitno, da temu javnoz-dravstvenemu problemu posvečamo premalo pozornosti. Enako velja za socialne determinante zdravja.

Depresija - prepoznajmo, zdravimo in premagajmo jo

Depresija je najpogostejša duševna bolezen. Včasih se vsak od nas počuti žalostno, brez moči in volje. Vendar so ta občutja navadno kratkotrajna in ne ovirajo naših vsakodnevnih dejavnosti. Ljudje z depresijo se spopadajo z dolgotrajnimi občutji žalosti in brezvoljnosti, lahko pa imajo še vrsto drugih simptomov in znakov, ki se med seboj prepletajo. Depresija je namreč bolezen, ki prizadene številne vidike človekovega delovanja