Psihoedukativna delavnica Podpora pri spoprijemanju z depresijo: primer dobre prakse na področju duševnega zdravja

Leta 2014 so se v Sloveniji, ob financiranju Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, na nacionalni ravni v vseh zdravstvenih domovih (ZD) po Sloveniji, vzpostavile psihoedukativne delavnice Podpora pri spoprijemanju depresijo. V pričujoči monografiji predstavljamo izsledke prve celostne in sistematične raziskave procesa izvedbe ter  učinkov omenjene psihoedukativne delavnice na njene udeležence.
 
V poglobljeno evalvacijo učinkov delavnice, izvedeno v letu 2018, je bilo skupno vključenih 14 zdravstvenovzgojnih centrov oziroma centrov za krepitev zdravja v ZD po Sloveniji. Udeleženci evalvacije so ob začetku in koncu delavnice ter 3 mesece po zadnjem srečanju reševali vprašalnike za merjenje depresivne simptomatike, z zdravjem povezane kakovosti življenja, pismenosti o duševnem zdravju, ponotranjene stigme duševne bolezni, zaznane samoučinkovitosti za obvladovanje in preprečevanje depresije ter vedenj, povezanih z obvladovanjem depresije. Z udeleženci smo ob koncu delavnice izvedli tudi fokusne skupine o njihovi zaznavi (koristnosti) delavnic. Dodatno pa smo z izvajalci delavnice izvedli pol-strukturirane intervjuje o njihovi zaznavi delavnice, predlogih za izboljšavo ter anketo o njihovih izobraževalnih potrebah.
 
Rezultati evalvacije kažejo, da se je izraženost depresivne simptomatike pri udeležencih tekom raziskave postopno zmanjševala. Največjo spremembo smo lahko opazili med prvim in drugim merjenjem, torej v času izvajanja delavnice, ti učinki pa so se ohranili še tri mesece po koncu delavnice. Dodatno so bili udeleženci ob koncu psihoedukativne delavnice bolj prepričani vase in v svoje sposobnosti, da se lahko učinkovito spoprimejo z depresijo in njenimi simptomi, kot ob začetku delavnice. Statistično pomembne spremembe smo opazili tudi na področju pogostosti izvajanja vedenjskih aktivnosti za obvladovanje depresije, tj. izvajanju prijetnih aktivnosti in sodelovanju v družabnih aktivnostih. V obeh primerih se je pogostost izvajanja omenjenih aktivnosti povečala. Pri udeležencih je prišlo do statistično pomembnih izboljšav tudi na področju z zdravjem povezane kakovosti življenja; tri mesece po koncu delavnice so udeleženci v povprečju poročali o boljšem stanju na področju socialnega funkcioniranja, telesne bolečine in splošnega duševnega zdravja. 
 
Udeleženci delavnice so med doprinosi delavnice v okviru fokusnih skupin izpostavljali predvsem boljše znanje o depresiji in načinih zdravljenja ter večjo opolnomočenost za spoprijemanje z depresijo. Prepoznali so tudi korist izvedbe v skupini, ki jim je omogočila izmenjavo izkušenj, načinov reševanja težav ter medsebojno učenje. Skupino so zaznavali kot podporno, varno, razumevajoče okolje, v katerem so lahko izrazili svojo stisko in se čustveno razbremenili. Tudi izvajalci so izpostavili, da so pri udeležencih tekom izvajanja delavnice opazili spremembe na bolje, pomemben doprinos delavnice so zaznali predvsem z vidika normalizacije težav, informiranja ter opolnomočenja udeležencev, zagotavljanja medsebojne podpore ter možnosti za izmenjavo mnenj in izkušenj.
 
Izsledki raziskave so spodbudni, saj pri udeležencih delavnice kažejo številni pozitivni - tako edukacijski kot psihosocialni - izidi, zaradi česar jo lahko izpostavimo kot primer dobre prakse na področju duševnega zdravja.