Z znanjem do boljšega zdravja

Psihična odpornost - dober temelj za duševno zdravje otrok in mladostnikov

18. 10. 2018
Celje, 18. oktober 2018 – V Narodnem domu v Celju se je v sredo, 17. oktobra, na strokovnem posvetu sestalo več kot 120 strokovnjakov iz celjske regije iz delokrogov šolstva, socialnega dela, zdravstva in nevladnih organizacij, ki so na različne načine povezani s področjem duševnega zdravja. Dogodka so se udeležili tudi predstavniki dijakov srednjih šol iz Celja. Območna enota Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje je s posvetom Mladi in duševno zdravje v spreminjajočem se svetu obeležila svetovni dan duševnega zdravja ter preprečevanja samomora in mesec preprečevanja odvisnosti. Spodbudili so širšo razpravo o potrebah in izzivih na področju organizirane skrbi za duševno zdravje.

Strokovnjaki so se v šestih delavnicah odzvali s številnimi smiselnimi predlogi. V vseh skupinah so izpostavili težavo pomanjkanja pedopsihiatrov, kliničnih psihologov in predolgih čakalnih dob na obravnavo. Prav tako pogrešajo protokole, ki bodo določali načine in poti sodelovanja med strokovnjaki pri celostni obravnavi otroka, mladostnika in družine v stiski. V šolstvu pogrešajo katalog aktualnih, preverjenih in učinkovitih preventivnih programov, primernih za izvajanje v šolskem okolju. Eden od njihovih predlogov se je nanašal na potrebo po novem ovrednotenju pomena prostovoljnega dela, ki bi poleg šolskih in drugih dosežkov učencem in dijakom prineslo prednosti pri nadaljnjem šolanju (npr. pri vpisu ali pridobitvi štipendije). Predstavniki nekaterih nevladnih organizacij si želijo več formaliziranega sodelovanja z vzgojno-izobraževalnimi in zdravstvenimi ustanovami. V skupini dijakov so se med drugim zavzeli, da bi mladi s težjimi težavami v duševnem zdravju imeli možnost obravnave v programih z večjim poudarkom na individualnih in psihoterapevtskih pristopih ter skozi delovno terapijo. Prve informacije o virih pomoči, pravijo mladi, pa bi v morebitni stiski poiskali na spletu.

Na posvetu so izhajali iz predpostavke, da je duševno zdravje v otroštvu in mladostništvu pomemben napovednik duševnega zdravja odraslih, saj se polovica duševnih motenj začne do 14. leta starosti. Duševno zdravje otrok in mladostnikov v Sloveniji osvetljuje skozi raznovrstne aktualne podatke tudi nova strokovna publikacija Nacionalnega inštituta za javno zdravje (Duševno zdravje otrok in mladostnikov v Sloveniji, objavljena v letu 2018). »Podatki, ki jih zabeležijo v zdravstvenem sistemu kažejo, da se je med letoma 2008 in 2015 število zunaj-bolnišničnih obravnav otrok in mladostnikov zaradi duševnih motenj močno povečalo, najbolj v starostni skupini od 15 do 19 let. Podatki kažejo tudi, da obstoječa javnozdravstvena mreža ni skladna z dejanskimi potrebami otrok in mladostnikov na področju duševnega zdravja, da je kadrovsko podhranjena ter neenakomerno razporejena v Sloveniji, kar vodi do neenakosti v dostopu do virov podpore in pomoči. Z Resolucijo o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018-2028, ki je bila sprejeta letos, se nadejamo izboljšanju celostne skrbi za duševno zdravje. Med predvidenimi ukrepi je tudi vzpostavitev Centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov na primarni zdravstveni ravni, prvi med njimi bodo z delovanjem pričeli že v prihodnjem letu,« je povedala prim. Nuša Konec Juričič, vodja službe za nenalezljive bolezni na Območni enoti Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje. »Ker je duševno zdravje otrok in mladostnikov pomemben napovedni dejavnik duševnega zdravja v odrasli dobi, je skrb zanj ena ključnih nalog. Uresničujemo jo skozi zagotavljanje dobrih življenjskih pogojev, v katerih otrok lahko razvija svoje zmožnosti in potenciale, s promocijo zdravja in podporo starševstvu, nadalje preko spremljanja otrokovega razvoja, zgodnjega odkrivanja morebitnih težav duševnega zdravja ter z zagotavljanjem pravočasne strokovne interdisciplinarne obravnave otroka in mladostnika ter družine, kadar je ta potrebna. Približno 80 odstotkov otrok in mladostnikov v Sloveniji nima duševnih motenj in so  zgolj s tega vidika duševno zdravi, kar pa še ne pomeni, da imajo visoko stopnjo pozitivnega duševnega zdravja. Pod tem pojmom razumemo pozitiven in realen odnos do sebe in drugih, samospoštovanje, dobre medosebne odnose, sposobnost uspešnega soočanja s problemi in doprinos posameznika k skupnemu dobremu. Večina slovenskih mladostnikov je zadovoljna s svojim življenjem, 60 odstotkov jih ima povprečno ali visoko z zdravjem povezano kvaliteto življenja. O višjem zadovoljstvu z življenjem poročajo tisti mladostniki, ki ocenjujejo, da gre njihovi družini finančno dobro, da imajo dobro podporo staršev, vrstnikov in učiteljev,« je še dejala prim. Nuša Konec Juričič.

Dr. Anica Mikuš Kos, priznana otroška psihiatrinja, pediatrinja, psihoterapevtka in humanitarka, je posebno pozornost namenila konceptu psihične odpornosti: »Osnovni koncepti v pozitivni perspektivi zaščite duševnega zdravja so varovalni dejavniki in psihična odpornost. Ti so pomemben del odgovorov na vprašanje, zakaj nekateri otroci in mladostniki v enakih ogrožajočih in slabih psihosocialnih okoliščinah življenja ne razvijejo duševnih motenj. Ob zavedanju, da mnogih dejavnikov tveganja in škodljivih dejavnikov biološke ali socialne narave ne moremo odpraviti, je v ospredju strokovnih razmišljanj, kako povečati psihično odpornost. Opredeljujejo jo kot lastnost, ki človeku omogoča, da lažje preživi slabe stvari, ki ga doletijo v življenju. To je tudi sposobnost dobrega delovanja pod stresom in obvladovanja težav. Del psihične odpornosti so strategije obvladovanja težav, to so vedenja, razmišljanja, akcije in aktivnosti, ki jih uporabljamo v težkih okoliščinah.« Med varovalnimi dejavniki, ki lahko ščitijo otrokovo duševno zdravje, so podporna družina, pretekle izkušnje, vrtec, šola, razvejana socialna mreža, medvrstniška podpora, vključenost v smiselne aktivnosti, med katerimi ima znatno varovalno vlogo prostovoljstvo. Dr. Anica Mikuš Kos je izpostavila vlogo šole kot  okolja, v katerem so prisotni vsi otroci in lahko pomembno prispeva k vzdrževanju  duševnega zdravja otrok in njihove psihične odpornosti. Poleg posebnih programov predvsem prispeva s svojim »socialnim tkivom in šolskim etosom«. Na področju virov pomoči, s katerimi si lahko pomagamo v duševni stiski, je posebej poudarila tudi pomen nestrokovne pomoči – torej preproste človeške podpore skozi medosebne odnose in podporo drug drugemu tedaj, kadar se nam poti prepletejo v vsakdanjem življenju.

***

Podrobnejše informacije:

  • Prim. Nuša Konec Juričič, dr. med., specialistka socialne medicine in javnega zdravja, vodja službe za nenalezljive bolezni, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Območna enota Celje, Ipavčeva 18, Celje, T: 03 42 51 202, E: nusa.konec-juricic@nijz.si

Služba za komuniciranje, Nacionalni inštitut za javno zdravje

Trubarjeva 2, SI-1000 Ljubljana, Telefon: 01 2441 494, 01 2441 572

pr@nijz.si

www.nijz.si

Podatkovni portal NIJZ