Bivalno okolje

Problematika azbesta je še vedno nedokončana zgodba

23. 10. 2015
Na mednarodnem strokovnem posvetu je več kot 150 domačih in tujih udeležencev razpravljalo o najnovejših strokovnih dognanjih na področju problematike azbesta, ki je zaznamoval zdravje ljudi tudi v Sloveniji na omenjenem področju.

Azbest povzroča številne bolezni, kot so azbestoza, plevralni plaki, plevralni izliv, mezoteliom in pljučni rak. Do prepovedi leta 2003 je bil azbest eden najbolj zaželenih materialov, ki se je zaradi svojih izjemnih kemičnih in fizikalnih lastnosti pogosto uporabljal tako v industriji kot tudi širše. V Sloveniji predstavlja največji problem  izpostavljenost temu materialu v tovarni v Anhovem, ki je izdelovala izdelke iz azbest-cementa, predvsem strešno kritino in cevi za najširšo uporabo. Zato je posvet, ki so ga skupaj organizirali Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa (KIMPŠ) Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, Društvo ko-RAK.si in Sindikalna organizacija Brda, potekal na Goriškem, v Vipolžah v Goriških Brdih. 

»Briški azbestni bolniki smo se pred petnajstimi leti odločili za sindikalno gibanje, saj smo bili mnenja, da bomo v organizaciji laže poskrbeli za potrebe ljudi, prizadetih zaradi izpostavljenosti azbestu. Za svoj največji uspeh štejemo svoj prispevek k spremembi zakonodaje na področju pravic in njihovega uveljavljanj. S svojim znanjem svetujemo in pomagamo vsem azbestnim bolnikom in občanom pri uveljavljanju azbestne poklicne bolezni,« je povedal Ernest Žnidarčič, predsednik Sindikalne organizacije Brda.

Azbest povzroča raka na številnih organih

Azbest povzroča številne bolezni: to je azbestoza, plevralni plaki, plevralni izliv, mezoteliom in pljučni rak, pa tudi raka na ovariju in raka na grlu. »Je ena redkih, če ne edina snov, ki povzroča raka na tako številnih organih, zato ji pravimo ubikvirarni karcinogen,« je opozorila predstojnica KIMPŠ prof. dr. Metoda Dodič Fikfak in dodala: »Zadnja leta se zdi, da se je trend zbolevanja zaradi mezotelioma, tj. raka na popljučnici in potrebušnici umiril, vendar bo vseeno treba počakati še nekaj let, da bomo videli, ali je umiritev resna in ali bo število obolelih dejansko začelo po umiritvi tudi padati.« Latentna doba za mezoteliom je lahko tudi 40 in več let, kar pomeni, da človek lahko zboli zaradi mezotelioma tudi več kot 40 let po prvi izpostavljenosti. Zato nekateri strokovnjaki opozarjajo, da bomo z azbestom povezane bolezni odkrivali še po letu 2020.

Kajenje v povezavi z azbestom predstavlja povečano tveganje za pljučnega raka

Enako, če ne večjo težavo od mezotelioma pa predstavlja pljučni rak. Ljudje, ki so bili v osemdesetih letih izpostavljeni azbestu, so bili namreč v veliki večini tudi kadilci. »Kajenje skupaj z izpostavljenostjo azbestu pa predstavlja za nekaj desetkrat večje tveganje za pljučnega raka. Tudi azbestoza predstavlja veliko nevarnost, da se iz nje razvije pljučni rak. Raziskava je pokazala, da se pri nas na en mezoteliom razvijejo trije pljučni raki, če pa pogledamo število priznanih poklicnih azbestnih bolezni, potem pa je razmerje obratno, saj je priznanih veliko manj pljučnih rakov kot mezoteliomov,« je navedla prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, ki ugotavlja, da niti oboleli niti njihovi svojci, sodelavci ali celo zdravniki običajno ne pomislijo na azbest kot mogoč vzrok ali sovzrok za pljučnega raka.

Preživetje ljudi s pljučnim rakom in mezoteliomom je kratko, nekaj več kot leto dni. Simptomi, ki se kažejo v začetku bolezni so netipični in jih je težko prepoznati dovolj zgodaj. Zato imamo veliko primerov, ko nobena terapija ni več uspešna in je pacient zdravljen le paliativno.

Zaradi široke uporabe so azbestu izpostavljeni tudi drugi, ne samo delavci

Strokovnjaki tako zadnja leta opažajo, da se mezoteliom pojavlja ne le med delavci ali nekdanjimi delavci, ki so delali v tovarnah, kjer so uporabljale azbest, pač pa tudi pri njihovih svojcih. Azbestu so namreč lahko poleg neposredne izpostavljenosti na delovnem mestu posredno izpostavljeni tudi družinski člani (zaradi azbesta prinešenega v laseh ali v delovni obleki) in sodijo v širšo skupino ogroženih zaradi azbesta, podobno kot prebivalstvo, ki živi (ali je živelo) v neposredni bližini azbestne industrije. 

Azbestu smo lahko izpostavljeni na več različnih načinov

Ker je azbest tehnično izjemen mineral, so ga komercialno uporabljali v več kot 300 proizvodih. Tako se je v Sloveniji uporabljal pri proizvodnji salonitnih plošč, cement-azbestnih cevi, kombi S plošč, tesnil, azbestne tkanine, brizganega azbesta itd. Večina teh proizvodov ima življenjsko dobo 35–45 let, kar pomeni, da ti izdelki že potrebujejo ustrezno zamenjavo oziroma jo bodo potrebovali v kratkem. Še posebej problematične so preperele azbest-cementne kritine, zaradi katerih se azbest sprošča v naše delovno in bivalno ozračje.

Kot je navedeno v Nacionalnih smernic za azbest, smo azbestu lahko izpostavljeni na več različnih načinov, dosedanje študije pa so pokazale, da je izpostavljenost azbestu preko zraka najvišja in najbolj nevarna. Na podlagi podatkov o zaposlitvi po posameznih podjetjih ugotovljamo, da naj bi bilo v Sloveniji poklicno izpostavljenih azbestu najmanj 23.000 delavcev. Po podatkih Registra raka je v Sloveniji bilo največ primerov mezotelioma lociranih v regijah Nova Gorica (širše področje tovarne iz Anhova), sledita Maribor in Ljubljana. Kar 90 odstotkov mezoteliomov je v premeru petih kilometrov oddaljenosti od tovarn, ki so azbest proizvajale oziroma uporabljale.  

Odstranjevanje azbesta

Še vedno je slaba tretjina vseh stavb v Sloveniji kritih z azbest-cementno kritino, tudi veliko šol in vrtcev. Pri vseh tovrstnih objektih bo potrebno ustrezno odstranjevanje, v skladu s predpisi, ki obravnavajo ravnanje in varno odlaganje odpadkov. »Pri sanaciji starih in preperelih azbest-cementnih kritin, pri čemer bodo nastali azbestnimi odpadki, se mora sleherni investitor zavedati ključnih potencialnih nevarnosti, kot so okoljevarstveni problemi z vidika emisij azbestnih vlaken v zrak in vodo ter delovno-varstveni problemi z vidika učinkovite zaščite delavcev pri odstranjevanju azbestnih odpadkov,« je povedal doc. dr. Marko Vudrag z NIJZ, predstojnik območne enote Nova Gorice.


Brošuro Azbest - nikoli dokončana zgodba lahko najdete na naslednji povezavi.