Z znanjem do boljšega zdravja

Prioni v živilih

08. 09. 2017
Prioni so beljakovinski kužni delci, ki pri ljudeh in nekaterih živalih povzročajo degenerativna obolenja osrednjega živčevja.

Slika: Bolezen norih krav (v CJB)

Vir: https://www.google.si/search?q=vCJD+CDC+image&ie=utf-8&oe=utf-8&client=firefox-b&gws_rd=cr&ei=s6YVWYz9LYXcgAb80JfQBw

Povzročitelj

Prioni so beljakovinski kužni delci, ki pri ljudeh in nekaterih živalih povzročajo degenerativna obolenja osrednjega živčevja.

Prionske bolezni so deležne pozornosti laične in strokovne javnosti zaradi v letu 1985 epidemičnega pojavljanja bolezni BSE (bovine spongiformne encefalopatije) pri govedu v Veliki Britaniji in Variantne Creutzfelt-Jakobove bolezni (vCJB) pri človeku. Za vCJB (boleznijo norih krav) so prvič leta 1998 menili, da je možna posledica prenosa prionov na človeka zaradi okuženega govejega mesa.

Obliko vCJB moramo razlikovati od drugih humanih prionskih bolezni oz. od drugih oblik Creutzfelt-Jakobove bolezni, predvsem od oblike, ki se javlja posamično (sCJB). Nastanek te še ni pojasnjen.

Prva preučevana humana prionska bolezen je bila kuru in se je prenašala z obrednim uživanjem možganov umrlih na pogrebnih slovesnostih. V predelih Papue Nove Gvineje se je pojavljala še v sredini 20.stoletja.

Tvegana živila za okužbo z vCJB

Tvegani so izdelki iz govejega mesa (hamburgerji, klobase, mesne pogače…) v katerih so prisotni ostanki okuženega tkiva ter možgani, vranica in podobno.  

Mleko in mlečni proizvodi z BSE okuženih živali niso kužni.

Prenos okužbe pri vCJB

Človek se najverjetneje okuži z zaužitjem t.i. mehansko obdelanega govejega mesa, v katerem so prisotni ostanki okuženega tkiva z BSE okužene živali.

BSE in vCJB sta tako nepredvidljivi posledici nevarnega in nepremišljenega človeškega poseganja v naravo. BSE namreč povezujejo z uvedbo neustrezno obdelane krme živalskega izvora v prehrano rastlinojedega goveda.

V Veliki Britaniji so opisani 3 primeri vCJB, kjer je do okužbe prišlo s transfuzijo okužene krvi.

Potek okužbe pri vCJB

Inkubacijska doba (čas od okužbe do pojava bolezenskih znakov) je neznana. Znaša približno 10 let. Bolezen se začne običajno z napredujočo psihiatrično simptomatiko, najpogosteje  depresijo, redkeje psihozo, podobno shizofreniji. Nenavadni znak, občutek lepljivosti kože, se pojavlja pri polovici obolelih. Postopno se javljajo motnje pri hoji in nekontrolirani gibi. Bolezen napreduje do popolne negibnosti bolnika, duševnega propada,  demence in smrti.

Ranljive skupine

Bolezen vCJB se javlja pri mlajših osebah, povprečna starost obolelih je 28 let.

Ugotavljajo genetsko nagnjenost za zbolevanje z vCJB (homozigoti za metionin so očitno dovzetnejši za razvoj vCJB).

Preprečevanje okužb z živili    

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin RS ima vzpostavljen sistem zgodnjega odkrivanja bolezni pri živalih, ki ga izvaja uprava in z njo povezane službe. S tem naj bi bilo zagotovljeno varno okolje za rejce živali ter varovanje zdravja potrošnikov.


 

Viri:

  1. Marolt-Gomišček M, Radšel-Medvešček A. Infekcijske bolezni. Ljubljana: Tangram 2002.
  2.  Tomažič J, Strle F et al. Infekcijske bolezni.  Ljubljana: Združenje za infektologijo, Slovensko     zdravniško društvo, 2014.
  3. Food and Drug Administration. Bad Bug Book – Prions and Transmissible Spongiform Encephalopathies. Pridobljeno 12.5.2017 s spletne strani:  https://www.fda.gov/downloads/Food/FoodborneIllnessContaminants/UCM297627.pdf