Tveganje za okužbo z virusom hepatitisa A je sicer visoko pri potovanju v države s slabšimi higiensko sanitarnimi razmerami, vendar pa je zaradi obsežnega pojavljanja virusa hepatitisa A v razvitih zahodnoevropskih državah tveganje za okužbo sedaj povečano tudi pri potovanju po Evropi. Zato na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje potnikom svetujemo, da na potovanjih vzdržujejo ustrezno higieno, upoštevajo pravila varnega uživanja hrane in imajo varne spolne odnose. Priporočamo pa tudi cepljenje proti hepatitisu A, ki je najučinkovitejša zaščita. Za dolgotrajno zaščito sta potrebna dva odmerka cepiva, zaščita pa se vzpostaviti že v nekaj tednih po prvem cepljenju.
V številnih državah ugotavljajo močno povečano pojavljanje hepatitisa A. O primerih hepatitisa A poročajo iz ZDA in Čila, pa tudi številnih evropskih državah: Avstrije, Belgije, Danske, Finske, Francije, Nemčije, Irske, Italije, Nizozemske, Norveške, Portugalske, Slovenije, Španije, Švedske in Velike Britanije. V zadnjem letu dni je bilo potrjenih več kot 1.500 primerov bolnikov s to boleznijo. Večina sedaj obolelih oseb ni potovala v države z običajno visokim pojavljanjem hepatitisa A.
Zoran Simonovič, dr. med., spec. epidem. z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je pojasnil: "V manj razvitih predelih sveta se prebivalci z virusom hepatitisa A okužijo v otroštvu ali zgodnji odrasli dobi in ostanejo zaščiteni pred ponovno okužbo vse življenje," ter dodal: "V Sloveniji in ostalih razvitih deželah pa velika večina prebivalcev, še posebej mlajših od 50 let, ne pride v stik z virusom hepatitisa A , zato so za okužbo dovzetni."
O hepatitisu A
Hepatitis A je virusno obolenje jeter, ki ga imenujemo tudi nalezljiva zlatenica. Bolezenski znaki se pojavijo v 15-50 dneh po okužbi. Bolezenski znaki in resnost bolezni so odvisni od starosti okužene osebe. Če se z virusom okužijo odrasle osebe, bolezen pri večini poteka v izraženi obliki s pojavom zlatenice, pri starejših od 50 let in pri imunsko oslabelih osebah pa se bolezen lahko končna tudi s smrtjo (pri približno dveh odstotkih). Okužene osebe lahko izločajo viruse hepatitisa A z blatom že 10 dni pred pojavom bolezenskih znakov, ko same še nimajo nobenih zdravstvenih težav, in nato še nekaj dni po pojavu zlatenice. Običajno se z virusom hepatitisa A okužijo z zaužitjem okužene hrane ali vode ali ob neposrednem prenosu virusa z okužene na zdravo osebo. Večje tveganje za okužbo imajo potniki, uživalci drog in moški, ki imajo spolne odnose z moškimi.
Zaščita pred okužbo z virusom hepatitisa A
Tveganje za okužbo se izrazito zmanjša ob vzdrževanju ustrezne higiene, upoštevanjo pravil varnega uživanja hrane in varni spolnosti. Najučinkovitejši ukrep za zaščito pred boleznijo pa je cepljenje. Cepivo proti hepatitisu A spada med inaktivirana cepiva in je dokazano varno in zelo učinkovito cepivo, saj zaščiti praktično vse cepljene osebe že nekaj tednov po prvem odmerku cepiva. Po drugem odmerku cepiva, ki sledi prvemu 6-12 mesecev po prvem, pa se razvije dolgotrajna zaščita.
