V Sloveniji se z lokalno pridelanimi živili zavzemamo povečati oskrbo tako gospodinjstev kot javnih zavodov. Ta cilj smo umestili med pomembne cilje novega Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025, ki ga je pripravilo Ministrstvo za zdravje. Lokalno trajnostna oskrba z živili lahko predstavlja pomemben delež pridelkov na slovenskem tržišču, ki nimajo prednosti le v kakovosti, temveč zagotavljajo tudi vir hrane in preživetje slovenskemu kmetu in delavcu v živilsko predelovalni industriji. Poleg tega sta lokalna proizvodnja in lokalna poraba hrane pomembno gibalo razvoja podeželja in regije. Zdravju naklonjena in kakovostna hrana je eden od temeljev zdravja. Izboljšanje zdravja naj bo glavni cilj slovenske države in družbe, kajti le taka usmeritev lahko pripomore k ekonomski rasti in izboljšanju socialnega in družbenega razvoja. Na domačo pridelavo (npr. sadja in zelenjave) bo vplivala tudi vzpostavitev t.i. »kratkih verig« med pridelovalcem in potrošnikom, ki je tudi ena od prioritetnih nalog države. S tem bi pripomogli k povečanemu obsegu ponudbe raznolikega in kakovostnega sadja in zelenjave ter vplivali na znižanje cen in večjo potrošnjo lokalno pridelanega sadja in zelenjave.

Hrana lokalnega izvora ima zaradi optimalne dozorelosti višjo biološko vrednost in krajšega časa med pridelovalcem in potrošnikom višjo hranilno vrednost in je lahko praviloma manj obremenjena s sredstvi za podaljševanje svežine. Hranilna vrednost plodu namreč začne padati, ko je plod odrezan od svojega vira hrane ter vode in mora zaradi tega začeti uporabljati lastna hranila. Proces propadanja lahko upočasnimo z ustreznim skladiščenjem, česar se poslužujejo predvsem tuji uvozniki sadja in zelenjave. Lokalno pridelano sadje in zelenjava je pobrano v optimalni zrelosti, medtem ko so pridelki iz tujine obrani pred tehnološko zrelostjo in kasneje umetno dozorijo med transportom in skladiščenjem. Lokalno pridelano sadje in zelenjava lahko kljub na videz manj brezhibnemu videzu kot uvoženo, predstavljata bolj kakovostno, sveže in okusno živilo. Nekatera živila imajo zaradi obsežne industrijske predelave, podaljšane obstojnosti in prilagoditev v potrošniku všečni okus in videz, toda za zdravje manj ugodno sestavo in dodane številne aditive, ki se jih predvsem v prehrani otrok odsvetuje.

Kljub temu da se pojem »super hrana« v zadnjem času pojavlja v javnosti predvsem v povezavi z živili, ki imajo visoke vsebnosti zaščitnih snovi, ki na pojasnjeni ali nepojasnjeni način koristno delujejo na zdravje ljudi, pa prehranska stroka vseeno priporoča zdrave izbire znotraj uravnotežene in mešane prehrane ter zdrav življenjski slog, kar je tudi naše glavno sporočilo. Prebivalci Slovenije predvsem zaužijemo premalo zelenjave, ki poleg vlaknin naravno vsebuje tudi številne zaščitne snovi; in nekatere izmed njih bi lahko zaradi omenjenih snovi poimenovali kar »super hrana«. Če želimo od sadja in zelenjave čim večjo korist, je pomembno, da ta optimalno dozori in je pot do potrošnika čim krajša, zato vsekakor podpiramo lokalno trajnostno oskrbo in tudi samooskrbo.

Raziskava, narejena med prebivalci Slovenije, z naslovom »Prehrambene navade odraslih Slovencev z vidika varovanja zdravja« je pokazala, da sta pred nakupom živila najpogosteje preverjeni dve informaciji na deklaraciji živila in sicer: rok trajnosti in cena izdelka. Sledijo ime proizvajalca in blagovna znamka, zatem pa šele država, v kateri je bilo živilo proizvedeno oz. pridelano. Državo proizvajalko najpogosteje preverjajo upokojenci. Na splošno pa so na informacije pri izbiri živil bolj pozorne ženske, visoko izobraženi in starejši. Njihovi kriteriji za izbiro vsakdanje prehrane so bolj v  skladu s trenutno veljavno medicinsko doktrino, pri njih je tudi bolj izražena skrb za zdravje. V zadnjem desetletju se nakazuje trend boljše osveščenosti prebivalstva o zdravem načinu prehranjevanja, kljub temu pa bo treba v bodoče več pozornosti nameniti tudi drugim ciljnim skupinam, ki pravilni izbiri hrani take pozornosti ne namenjajo. Večinoma imajo slabše znanje o prehrani, slabo razumejo tovrstne informacije, jim primanjkuje časa za nakupovanje ali pa jih tovrstne informacije ne zanimajo. Prav z večjo  dostopnostjo (npr. lokalne tržnice) in lažjo prepoznavnostjo lokalno pridelanih živil (blagovne znamke), je možno osveščati različne ciljne populacijske skupine in širšo javnost o številnih prednostih, ki jo ima lokalno pridelana hrana na zdravje, pa tudi na krepitev lokalnega gospodarstva.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) smo v preteklosti ob vsakoletnih obeležitvah svetovnih dni hrane obravnavali različne teme s tega področja. V Sloveniji predstavljajo kmetijski, šolski in zdravstveni sektor vzorčni primer, kako lahko s sodelovanjem v različnih projektih, povezovanjem in spodbujanjem različnih deležnikov prispevamo k oskrbi šolskega sistema z lokalnimi viri hrane v skrbi za zdravje otrok in mladostnikov. Vzgojno-izobraževalni zavodi so namreč tista okolja, kjer je mogoče s sistemskimi ukrepi pomembno vplivati na prehranjevalne navade in zdravje celotne populacije otrok in mladostnikov, ugotavlja tudi poročilo Svetovne zdravstvene organizacije. Z dostopom do zdravih izbir v času šolanja ne vplivamo le na dobro prehranjenost za optimalno rast in razvoj ter osvajanje zdravih prehranjevalnih navad, temveč lahko vplivamo tudi na boljši učni uspeh ter celovito doseganje kakovostnega znanja in izobraženosti učencev. Slabo prehranjeni otroci težje sodelujejo v pedagoškem procesu in dosegajo tudi slabše rezultate. Po podatkih NIJZ približno polovici osnovnih šol uspeva vsaj delno vključevati živila iz lokalne pridelave/predelave in tako prispevati h kakovosti ponudbe šolske prehrane ter vračanju javnih finančnih virov v lokalno kmetijstvo in gospodarstvo. Ukrep Evropske unije, Shema šolskega sadja in zelenjave, v obliki finančne pomoči vključenim šolam pomaga za nakup svežega sadja in zelenjave, ki ga v Sloveniji zelo uspešno izvajamo že vrsto let. Izvajanje ukrepa ni samo finančna pomoč za brezplačno razdeljevanje svežega sadja in zelenjave učencem, temveč daje tudi velik poudarek pomembnosti vključevanja spremljajočih izobraževalnih in promocijskih aktivnosti. V ukrepu pa se spodbuja predvsem delitev lokalno pridelanega sadje in zelenjava.

Pomembna sta tudi projekta Tradicionalni slovenski zajtrk (TSZ) in Dan slovenske hrane. TSZ je vseslovenski projekt, ki se je pričel na pobudo Čebelarske zveze Slovenije, koordinira pa ga Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Cilj in namen je izobraževanje in osveščanje predšolskih otrok in šolajoče mladine ter vzporedne širše javnosti o pomenu zajtrka v okviru prehranjevalnih navad, prednostih lokalno pridelanih živil domačega izvora, pomenu kmetijske dejavnosti, pomenu čebelarstva, pomenu okolja, gibanja in živilsko-predelovalne industrije v Sloveniji. Projekt poudarja tudi izvajanje teh vsebin v okviru šolskega kurikuluma oziroma obšolskih dejavnostih. Zajtrk bo vsako leto izveden vsak tretji petek v mesecu novembru, ta dan pa se bo razglasil tudi kot Dan slovenske hrane.

Za izboljšanje stanja je med drugim potrebno ukrepati na področju cenovne dostopnosti do bolj zdrave, lokalno pridelane hrane, vzpostaviti pogoje in spodbude za preoblikovanje hranilne sestave živil (intenzivno delo z nacionalno živilsko predelovalno industrijo) za zdravje bolj naklonjene alternative in uvedba izobraževalno - promocijskih programov za spodbijanje zdravega prehranjevanja.