Z znanjem do boljšega zdravja

Prekerni delavci med bolj ranljivimi prebivalci v Sloveniji

20. 10. 2014
Izsledki etnografske raziskave o zdravju in dostopu do zdravstva marginaliziranih skupin, ki je od junija do septembra 2014 potekala na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) v okviru projekta Skupaj za zdravje, kažejo, da so prekerni delavci med bolj ranljivimi prebivalci v Sloveniji. Netipične oblike zaposlitev in z njimi povezano življenje v negotovosti pogosto vodijo do negativnih vplivov na zdravje prekernih delavcev, poleg tega ima ta skupina tudi težave, povezane z zdravstvenim sistemom, saj jim obstoječa ureditev zdravstvenega zavarovanja ne zagotavlja učinkovitega dostopa do zdravstvenih storitev.

NIJZ in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani zato v ponedeljek, 20. oktobra 2014, na Filozofski fakulteti organizirata znanstveno-strokovni posvet z naslovom »Prekerni delavci in zdravje«. Posvet je organiziran v okviru vnaprej definiranega projekta »Za boljše zdravje in zmanjševanje neenakosti v zdravju« ali na kratko »Skupaj za zdravje« (Program integriranega preprečevanja kroničnih bolezni, povezanih z življenjskim slogom, pri odraslih), ki poteka na NIJZ in je financiran s pomočjo norveškega finančnega mehanizma.

Namen posveta je skupaj s prekernimi delavci iz številnih področij (prevajalci, umetniki, novinarji, raziskovalci idr.), ki so zaposleni na osnovi različnih oblik (samozaposleni, zaposleni na osnovi avtorskih in podjemnih pogodb, študentskih napotnic ipd.), odgovoriti na vprašanja vpliva negotovih zaposlitev na zdravje, osvetliti vrste ovir v zdravstvenem sistemu in nakazati načine premoščanja teh ovir. V Sloveniji je bilo na temo zdravja prekernih delavcev malo raziskav, zato je namen posveta osvetliti tudi različne izkušnje in vzpostaviti platformo za nadaljnje raziskovanje ukrepe na tem področju.

Tudi v Sloveniji število prekernih delavcev hitro narašča, saj trend spodbuja predvsem stremljenje k fleksibilizaciji delovne sile, ki se v praksi kaže v delovnih razmerjih, v katerih delavci nase prevzemajo popolno odgovornost za lastno socialno varnost, delodajalci pa imajo na voljo delavce, s katerimi zlahka prekinejo pogodbo o zaposlitvi. Ker so prekerni delavci v šibkem položaju, pristajajo na slabše pogoje dela, obenem pa pomanjkanje zaščite omogoča tudi veliko finančno nedisciplino in zamikanje izplačila prihodkov. Te oblike zaposlitev se uporabljajo tako v delovnih razmerjih, ki imajo vse značilnosti rednega delovnega razmerja, kot pri posameznikih, ki sočasno ali zaporedno opravljajo delo za več različnih delodajalcev. Posledično imajo mnogi prekerni delavci nizke finančne prilive, zato pogosto nimajo dovolj sredstev za mesečno plačevanje zdravstvenega zavarovanja (osnovnega in dopolnilnega). Vse to ima pomembne učinke na njihovo zdravje in ključno pogojuje vse bolj oviran dostop do zdravstvene oskrbe. Predvidimo lahko, da večletno življenje v negotovosti negativno vpliva na zdravje prekernih oseb, zato lahko v prihodnje pričakujemo porast zdravstvenih težav, ki ne bodo zadevali le mlajših prebivalcev. Negotovi pogoji zaposlitve danes namreč niso lastni zgolj iskalcem prve zaposlitve, temveč se obdobje tovrstnega dela širi na vse starejše osebe, kar ključno vpliva na načrtovanje prihodnosti (načrtovanje družine, ureditev samostojnega bivališča, skrb za varno starost itn.) ter na splošni občutek perspektivnosti in blaginje.