Sporočila za javnost

Pred nami so spremembe zakonodaje na področju zmanjševanja uporabe tobaka

29. 09. 2015
Kajenju tobaka pripisujemo veliko breme bolezni, (prezgodnjih) smrti ter znatne stroške za posameznika, zdravstveni sistem in družbo. Bolezni, smrti in stroški, pripisljivi uporabi tobaka, je mogoče prepričiti.

Razširjenost in škodljive posledice kajenja lahko zmanjšamo s celovitim programom poznanih in učinkovitih ukrepov nadzora nad tobakom. Vendar pa Slovenija že od leta 2007, razen višanja obdavčitve, ni sprejela novih ukrepov nadzora nad tobakom in zato na tem področju v zadnjem obdobju zaostaja za drugimi evropskimi državami. Do maja 2016 moramo v nacionalno zakonodajo prenesti določbe nove evropske direktive na tem področju, kar je tudi priložnosti za uvedbo drugih učinkovitih in strožjih ukrepov za zmanjševanje uporabe tobaka in posledic le-te. Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kažejo, da še vedno kadi približno četrtina odraslih prebivalcev Slovenije.

Kajenje tobaka škoduje tako rekoč vsakemu organu v človeškem telesu in škodljivo vpliva na zdravje skozi celotno življenje. Povezano je z razvojem številnih vrst raka, bolezni dihal, bolezni srca in ožilja ter drugih bolezni. V Sloveniji vsak dan zaradi bolezni, ki jih pripisujemo kajenju tobaka, umre 10 oseb, četrtina od teh že pred 60. letom starosti. Stroški zdravljenja bolezni, zmanjšanja produktivnosti in prezgodnje umrljivosti zaradi kajenja predstavljajo okoli pet odstotkov slovenskega bruto domačega proizvoda, kar je znatno več kot država pridobi iz tobačnih trošarin. V zadnjem času ne beležimo zmanjševanja deleža kadilcev med odraslimi, še vedno kadi približno četrtina odraslega prebivalstva.

Tobačna industrija ima v Sloveniji še vedno veliko možnosti za marketing tobačnih izdelkov oziroma spodbujanje začetka kajenja in zmanjševanje opuščanja kajenja. Helena Koprivnikar z NIJZ zato opozarja: »V Sloveniji za znižanje deleža kadilcev in zmanjšanje škodljivih posledic rabe tobaka čim prej potrebujemo naprednejše in strožje ukrepe nadzora nad tobakom. Poleg tistih, ki jih prinaša nova evropska direktiva, strokovnjaki kot ključne ukrepe predlagamo nadaljnje znatno višanje obdavčitve in cen tobačnih izdelkov, popolno prepoved oglaševanja in razstavljanja tobačnih izdelkov, enotno (standardizirano) embalažo, nadaljnje ukrepe za zmanjšanje dostopnosti tobačnih izdelkov mladoletnim, strožje izvajanje zakonodaje in višje kazni za kršitve.«

Ministrstvo za zdravje je začelo s postopkom prenosa nove tobačne direktive
Direktiva 2014/40/EU o proizvodnji, predstavitvi in prodaji tobačnih in povezanih izdelkov je stopila v veljavo 19. maja 2014. »Države članice EU imamo do 20. maja 2016 čas, da direktivo prenesemo v nacionalno zakonodajo, zato je ministrstvo za zdravje že začelo s postopkom prenosa direktive. Ta med drugim uvaja prepoved značilnih okusov cigaret, kot sta npr. mentol ali vanilja, velika slikovna zdravstvena opozorila, strožje ukrepe za preprečevanje ponarejanja in nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki, možnost prepovedi prodaje tobačnih izdelkov prek interneta ter ureja področje elektronskih cigaret in zeliščnih izdelkov za kajenje. Poleg ukrepov, ki jih uvaja nova direktiva, bo predlog novega zakona vključeval še druge dokazano učinkovite ukrepe, h katerim nas zavezuje Okvirna konvencija Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) o nadzoru nad tobakom ter jih predlagajo stroka in nevladne organizacije. Predlog bo javnosti predstavljen še letos. V okviru javne razprave se bodo predstavniki zainteresirane in strokovne javnosti lahko seznanili z načrtovanimi rešitvami in nanje podali morebitne pripombe,« je napovedala Nataša Blažko z Ministrstva za zdravje.

Zastavljeni so globalni cilji zmanjševanja rabe tobaka
Globalni akcijski načrt za preprečevanje in nadzor nenalezljivih bolezni 2013–2020 navaja devet prostovoljnih ciljev, eden od njih je do leta 2025 30-odstotno relativno zmanjšanje deleža kadilcev med osebami, starimi 15 let in več. Z Ašgabadsko deklaracijo o preprečevanju in nadzorom nad nenalezljivimi boleznimi so se države evropske regije SZO tudi zavezale, da bodo okrepile svoja prizadevanja za popolno izvajanje Okvirne konvencije SZO za nadzor nad tobakom ter izkazale ambicijo za doseganje evropske regije brez tobaka (kar pomeni, da manj kot pet odsotkov odraslih uporablja tobačne izdelke). Nekatere države v skladu s tem že postavile nacionalne cilje. Cilj družbe brez tobaka so si že zastavile Irska za leto 2025, Škotska za leto 2034 ter Finska in Norveška za leto 2040.

Opuščanje kajenja je koristno za zdravje v kateremkoli obdobju življenja
Več kot polovica kadilcev želi prenehati s kajenjem, veliko jih v prvih nekaj poskusih ni uspešnih, zato jim je na voljo pomoč pri opuščanju kajenja. «Programi opuščanja kajenja potekajo v zdravstvenovzgojnih centrih, ki so v zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji. Kadilci, ki želijo opustiti kajenje, se lahko kadarkoli obrnejo na najbližji zdravstvenovzgojni center in ne potrebujejo napotitve osebnega zdravnika. Lahko izbirajo med skupinskim in individualnim svetovanjem za opuščanje kajenja. Na voljo je tudi svetovalni telefon, kjer svetovanje izvajajo usposobljeni svetovalci, in deluje vsak delovnik med 17. in 20. uro. Telefonska številka je objavljena tudi na embalaži tobačnih izdelkov. Vse omenjene vrste pomoči so brezplačne», je povedala mag. Tadeja Hočevar z NIJZ. Na svetovalnem telefonu uporabniki dobijo informacije o škodljivostih kajenja, prednostih ne-kajenja, metodah opuščanja kajenja, ki so v Sloveniji na voljo, kam se obrniti po pomoč, informacije o tem, kako opustiti kajenje, izvaja pa se tudi podpora v času opuščanja kajenja in podpora v času vzdrževanja abstinence.

****

Služba za komuniciranje
Nacionalni inštitut za javno zdravje
Trubarjeva 2, SI-1000 Ljubljana
Telefon: 01 2441 494, 01 2441 572
pr@nijz.si
www.nijz.si


Dodatno gradivo: