Z znanjem do boljšega zdravja

Prebivalstvo Gorenjske se hitro stara

21. 04. 2017
Če je v letu 2000 delež prebivalcev, starih 65 in več let, znašal še 13,5 %, se je v letu 2016 povzpel že na 18,9 % (Vir: SURS, po stanju na 1.7.).

Indeks staranja, ki kaže razmerje med prebivalci, starimi 65 in več let, in tistimi, ki so stari do 14 let,  je sicer za gorenjsko regijo nižji kot v povprečju velja za Slovenijo, vendar trend njegove rasti opozarja na hitrejše staranje prebivalstva Gorenjske. V obdobju 2000-2014 je indeks staranja porasel iz 79,0 na 116,1, kar v polovici gorenjskih občin pa je leta 2014 že presegal slovensko povprečje (122,7).

 

A smo kot družba pripravljeni na potrebe velikega števila starejših?

V letu 2016 smo med deležniki iz različnih sektorjev na Gorenjskem, ki imajo vpogled v življenje, obstoječo problematiko in potrebe starejših odraslih, izvedli anketo Izzivi staranja, ki je bila del nacionalne raziskave. Prejeli smo odgovore 101 respondenta. Iz njih smo povzeli naslednje ugotovitve:

  • Potrebno je razbijanje mita: Večina starejših je slabotnih in bolehnih, neproduktivnih in so breme za družbo.
  • Delodajalci posvečajo premalo pozornosti promociji zdravja na delovnem mestu za starejše delavceter predupokojitvenim aktivnostim za pripravo delavcev na odhod v pokoj.
  • Za kvaliteto življenja starejših je pomembno: dobro duševno zdravje, preprečevanje duševnih motenj in težav, starejšim prilagojeno bivalno okolje, zdravo prehranjevanje in telesna dejavnost, finančna varnost, preprečevanje poškodb,…., kar podaljšuje njihovo samostojno življenje.
  • Na upoštevanje priporočil zdrave prehrane negativno vpliva gmotni položaj starostnikov. Organizirana telesna vadba v lokalnih okoljih naj bo starejšim dosegljiva tudi brezplačno.
  • Okolje, v katerem bivajo starejši, je večinoma varno, vendar pogosto ni prilagojeno njihovim potrebam,  tudi javne storitve so starejšim težje dostopne.
  • Premalo smo pozorni na socialno izključenost, revščino, različne oblike diskriminacije in nasilja nad starejšimi, depresijo, demenco in inkontinenco.
  • Sistem dolgotrajne oskrbe ni dobro razvit, potrebno je podpreti neformalne oskrbovalce.
  • Podpora vzpostavitvi informacijskih točk v lokalnih skupnostih za informiranje (novih) upokojencev o obstoječih aktivnostih, možnostih vseživljenjskega izobraževanja, programih pomoči i. dr.

Več rezultatov gorenjske in nacionalne ankete je dostopnih na naslednji povezavi