Kajenje

Pozdravljamo predlog nove zakonodaje na področju kajenja

23. 02. 2016
Zaradi kajenja vsak dan umre 10 prebivalcev Slovenije, številni veliko let prezgodaj. S predlaganim celovitim programom ukrepov lahko pomembno zmanjšamo razširjenost in posledice kajenja.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pozdravljamo spremembe, ki jih prinaša predlog novega Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov. Prepričani smo, da je uvedba celovitega programa učinkovitih in sodobnih ukrepov nujna in bo ob doslednem izvajanju ukrepov privedla do pomembnega zmanjšanja razširjenosti in posledic kajenja. Posledice kajenja so obsežne in resne in potrebujejo odločno, brezkompromisno in takojšnjo obravnavo. V Sloveniji vsak dan zaradi bolezni, povzročenih s kajenjem, umre 10 prebivalcev Slovenije, četrtina že pred 60. letom starosti. Letno zaradi kajenja umre 3.600 prebivalcev Slovenije, kar je več kot zaradi vseh nezgod (vključno s prometnimi), samomorov, alkohola, prepovedanih drog in AIDS-a skupaj. Ali če to povemo še malo drugače - v 10 letih tako zaradi kajenja umre 36.000 prebivalcev Slovenije, kar je enako številu prebivalcev mesta Kranj ali Celje.

Kadilci umirajo prej

Zaradi bolezni, ki jih povzroča kajenje, umreta dve tretjini kadilcev, ki v povprečju izgubijo od 10 do 15 let življenja, mnoga leta pred smrtjo pa preživijo z zelo slabo kakovostjo življenja. Kajenje prepogosto povezujemo le s pljučnim rakom, zaradi katerega letno umre 1.100 prebivalcev Slovenije. A kajenje tobaka povzroča še veliko drugih vrst raka, srčni infarkt, možgansko kap, težke bolezni pljuč, sladkorno bolezen, motnje erekcije, bolezni oči, ki vodijo v slepoto, revmatoidni artritis in še številne druge bolezni in zdravstvene težave, zmanjšuje možnost zanositve pri ženskah, lahko privede do izvenmaternične nosečnosti, če kadi nosečnica pa lahko povzroči prezgodnji porod, nižjo porodno težo otroka, nenadno smrt dojenčka ter razcepljeno ustnico in/ali nebo.

Kadi približno četrtino prebivalcev Slovenije

Med odraslimi prebivalci Slovenije še vedno kadi vsak četrti, kadi več moških kot žensk. Zadnji podatki NIJZkažejo, da se delež odraslih kadilcev v zadnjih letih (med 2007 in 2014) ni spremenil ne skupno, ne med moškimi ali ženskami, niti v posameznih starostnih skupinah.

Se pa je razširjenost kajenja v zadnjih letih nekoliko zmanjšala med mladostniki, starimi 11, 13 in 15 let. Med 15-letniki še vedno vsaj enkrat na teden ali pogosteje kadi skoraj vsak osmi (večina že vsak dan), pri čemer ni razlik med spoloma.

Kajenje se začenja zgodaj in zato so otroci in mladi tarča tobačne industrije

Otroci in mladi so tisti, ki v Sloveniji začnejo kaditi. Kar vsak šesti 15-letnik je prvič kadil, ko je bil star 13 let ali manj, torej v osnovni šoli. Med odraslimi prebivalci Slovenije sta okoli dve tretjini tistih, ki so kadarkoli kadili, prvič kadili že pred polnoletnostjo, 99% pa pri 25. letih ali manj. Torej večina prvič kadi pred polnoletnostjo, po 25. letu pa skorajda nihče več ne začne kadit.

Uspeh, prodaja in dobiček tobačne industrije so v prihodnosti torej odvisni od tega, koliko otrok in mladih bo začelo kaditi. Zato tobačna industrija namenja veliko časa in sredstev razvoj in izvedbo marketinških pristopov za otroke in mlade in se močno trudi, da bi zavrla sprejem ukrepov, ki bi zmanjševali prodajo tobačnih izdelkov. Tobačna industrija ima v Sloveniji še vedno ogromno možnosti za marketing svojih izdelkov oziroma za spodbujanje začetka kajenja in zmanjševanje opuščanja kajenja. Tako živimo v okolju, ki ponuja zelo veliko spodbud za kajenje (veliko prodajnih mest, veliko oglaševanja, povsod vidni tobačni izdelki, kljub starostni omejitvi lahko mladoletnih kupi tobačni izdelek na skoraj vsakem prodajnem mestu, veliko kršitev zakonodaje, še vedno dostopne cene tobačnih izdelkov in velike razlike v cenah med različnimi vrstami izdelkov, manj učinkovita zdravstvena opozorila na embalaži tobačnih izdelkov, privlačna embalaža, privlačni dodani okusi, ki tudi lajšajo prve začetke kajenja in jih naredijo bolj prijetne in itd.), kar pomembno vpliva na začetek in nadaljevanje kajenja med otroci in mladimi. S predlaganimi ukrepi bo iz okolja izločen velik del dražljajev, ki napeljujejo h kajenju, pomembno bodo omejene marketinške aktivnosti tobačne industrije.

Pomembna je uvedba celovitega programa ukrepov

V zadnjih 10 letih smo sicer uvedli pomemben ukrep, to je prepoved kajenja v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih, ne pa drugih učinkovitih in sodobnih ukrepov za zmanjševanje razširjenosti kajenja, ki pa jih prinaša predlog novega zakona. Cilji ukrepov so preprečiti začetke kajenja med otroci in mladimi, spodbuditi opustitev kajenja med tistimi, ki že kadijo, zmanjšati izpostavljenost tobačnemu dimu med najbolj ranljivimi, to so otroci. Za doseganje čim večjih rezultatov je treba uvesti celovit program teh ukrepov, različni ukrepi namreč podpirajo drug drugega in so skupaj učinkovitejši kot posamezni. Vsak ima v doseganju cilja zmanjševanja kajenja svojo in pomembno vlogo, skupaj pa imajo isti cilj - zmanjševanje razširjenosti kajenja in posledic oziroma izboljševanje zdravja. S celovitim programom ukrepov in z doslednim izvajanjem zakonodaje lahko dosežemo pomembne spremembe v razširjenosti kajenja, kot so to že pokazale številne druge države. Učinkovitost predlaganih ukrepov bi izboljšali še ustrezni ukrepi na področju obdavčevanja in s tem cen tobačnih in povezanih izdelkov, kar sicer sodi v okvir Zakona o trošarinah, a je pomembno, da si zastavimo cilje tudi na tem področju. Uvedbo v predlog zakona vključenih ukrepov podpira večina polnoletnih prebivalcev Slovenije.

Opustitev kajenja je koristna za zdravje v kateremkoli obdobju življenja.

Svetovalni telefon za pomoč pri opuščanju kajenje 080 2777