Šolska prehrana

Poročilo o izobraževanju šol za izvajanje Sheme šolskega sadja v šolskem letu 2012/13

28. 06. 2013
Podatki za Slovenijo in širši evropski prostor kažejo, da je vnos sadja in zelenjave med prebivalci pogosto prenizek za varovanje in krepitev zdravja. Slovenski mladostniki, stari 11, 13 in 15 let, ne uživajo sadja in zelenjave redno vsak dan.

Vsak dan ju uživa nekaj manj kot petina mladostnikov, nikoli pa 5% (HBSC, 2011). Globalni izračuni pa kažejo, da bi se z zadostnim uživanjem zelenjave zmanjšala obolevnost za srčno-žilnimi boleznimi za 14 %, za možgansko kapjo za 9 % in za nekaterimi vrstami raka za 6 %, podobno govorijo tudi izračuni za Slovenijo.

Izkušnje shem šolskega sadja ter drugih programov na šolah kažejo, da lahko v šolskem okolju razvijamo otrokove veščine za zdravo prehranjevanje. Pri tem jih spodbujamo in jim pomagamo pri odločanju ter jih navajamo na samostojnost pri izbiranju, zmanjšamo pozornost na nagrajevanje/marketing ter tako pri njih povečamo motivacijo za zdravo prehranjevanje. Izkazalo se je, da imajo pri tem poleg družine ključno vlogo šole.

Evropska komisija je z obsežnejšo študijo ugotovila, da bi bila Shema šolskega sadja (v nadaljevanju: SŠS) lahko eden od ukrepov, ki bi lahko dolgoročno pripomogel k izboljšanju trenutnega stanja pri porabi sadja in zelenjave med otroci. V ta namen Evropska unija državam članicam namenja določeno finančno pomoč za brezplačno razdeljevanje svežega sadja in zelenjave učencem, pri čemer daje še poseben poudarek pomenu spremljevalnim izobraževalnim in promocijskim aktivnostim. Vsaka šola mora pripraviti načrt za spremljevalne izobraževalne in promocijske aktivnosti za učence, delavce šole in starše. Vključenost staršev je dodana vrednost, ki se jo posebej spodbuja. Aktivnosti so usmerjene tudi v povezavo z lokalnim okoljem, zato je dobro, če šola v izvajanje spremljevalnih aktivnosti vključi pridelovalce sadja in zelenjave ter lokalne strokovnjake na področju kmetijstva in zdravja. Strokovnjaki javnih zavodov, območni zavodi za zdravstveno varstvo (v nadaljevanju ZZV) in kmetijsko svetovalne službe (kmetijsko gozdarski zavodi) so seznanjeni z evropskim ukrepom SŠS in s tem lahko šolam s svojim bogatim znanjem in izkušnjami pomagajo izvesti marsikatero spremljajočo promocijsko aktivnost, vezano na pridelavo sadja in zelenjave in vključevanjem le tega v zdrav način življenja. Priporoča se tudi, da šole pri načrtovanju spremljajočih aktivnosti čim bolj izkoristijo možnosti, ki jih ponuja lokalno okolje.

Predavanja ZZV in regijskih predstavnikov KGZ v podporo shemi šolskega sadja na OŠ
ZZV so v obdobju od februarja do junija 2013 pripravili delavnice za osnovne šole, katere so o tem tudi obvestili. Na strokovna izobraževanja so bili vabljeni predstavniki vseh osnovnih šol (učitelji, organizatorji prehrane…). Prav vzpostavljena mreža IVZ – ZZV nudi možnost izvajanja kakovostnih izobraževanj s področja prehranskih priporočil ter svetovanja o zdravi prehrani za osnovne šole. Skupaj z ZZV so predavali tudi regijski strokovnjaki kmetijsko svetovalnih služb. Strokovnjaki ZZV so predstavili splošna dejstva o zelenjavi in priporočila za uživanje zelenjave med otroci in mladostniki, hkrati pa so skušali udeležence seznaniti z različnimi praktičnimi in prijetnimi načini spodbujanja uživanja zelenjave v omenjeni ciljni skupini. Strokovnjaki kmetijsko svetovalnih služb so predstavili zelenjavo, ki jo pridelujemo v Sloveniji (npr. sezonska zrelost posameznih sort po mesecih oz. intervalih, pridelovalci po regijah). Na IVZ smo za potrebe evalvacije izvajanja izobraževanja za šole pripravili enotni vprašalnik, s katerim smo preverjali prednosti in pomanjkljivosti izobraževanja, ki smo ga pripravili v podporo SŠS. Enoten vprašalnik so prejeli vsi ZZV. Vprašalnik za udeležence srečanja je vseboval ocene od najmanj 1 do največ 5.

Izobraževanja se je udeležilo 216 predstavnikov osnovnih šol. Po končanem izobraževanju smo pridobili od udeležencev ocene in mnenja ter predloge v primeru prihodnjih srečanj. Anketo z evalvacijo izvedenega izobraževanja je oddalo 170 udeležencev, to je 78,7% vseh udeležencev izobraževanja. Zastopanost regij pri izpolnjevanju vprašalnika je bila sledeča:

  • Celje 18,8% (32 vpr.)
  • Novo mesto 17% (29 vpr.)
  • Ljubljana 11,8% (20 vpr.)
  • Koper 10,6% (18 vpr.)
  • Nova Gorica 3,5% (6 vpr.)
  • Murska Sobota 11,8% (20 vpr.)
  • Ravne 5,9% (10 vpr.)
  • Maribor 8,8% (15 vpr.)
  • Kranj 11,8% (20 vpr.)

Na vprašalnik so odgovorili večinoma osnovnošolski učitelji – izvajalci SŠS na šoli. Po ocenah udeležencev je bil seminar zelo uspešno izveden po vseh regijah. 92,4% tistih, ki so vprašalnik oddali, so se pričakovanja v povezavi z izobraževanjem uresničila. 93,5% udeležencev izobraževanja, ki so oddali vprašalnik, bi obisk izobraževanja priporočilo svojim kolegom. Povprečna ocena razumljivosti podane snovi je dosegla najvišjo vrednost 4.8, organizacija izobraževanja in izbor predavateljev sta bili ocenjeni s 4.6, splošni vtis o izobraževanju in uporabnost sta dosegla oceno 4.5, skupna ocena celotnega srečanja pa je bila 4.6.

Udeležence srečanja smo spraševali tudi po predlogih vsebin v podporo izvajanju SŠS v primeru prihodnjih srečanj. Odgovarjali so zelo različno. Veliko jih je bilo mnenja, da naj bodo na prihodnjih srečanjih vsebine, ki še niso bile do sedaj na programu. Udeleženci pa so najpogosteje predlagali sledeče teme srečanj: primeri dobrih praks, kako vplivati na učence, da bodo radi uživali zelenjavo in sadje, predstavitve lokalnih (ekoloških) kmetov na šolah, ureditev šolskega vrta, različni ogledi (kmetij, živilsko predelovalne industrije ipd.), izvedba delavnic za delo na vrtu/njivi. Eden od udeležencev je napisal, da je vsaka vsebina dobrodošla, ker se vedno izve kaj novega in uporabnega.

Predlogi in pripombe udeležencev so bili različni, prevladalo pa je mnenje, da je za vodjo ukrepa SŠS na šolah obvezno poiskati motiviranega in angažiranega človeka. Pomembno je, da so srečanja za vodje ukrepa enkrat letno, na teh srečanjih pa naj se izmenjujejo izkušnje ter pridobijo nova znanja. Želja šol je tudi izobraževanje kuharjev v okviru ukrepa, ker jih je težko ozaveščati. Udeleženci potrebujejo gradiva in usposabljanja za bolj učinkovito premagovanje ovir na področju uživanja zelenjave. So pa mnenja, da so prehranske teorije, evalvacije ter priporočila zanimiva, vendar jim ne koristijo v praksi. IVZ naj tudi pripravi enoten obrazec za soglasje staršev za sodelovanje otrok pri izpolnjevanju ankete.

Zaključek
Glede na odgovore udeležencev in vzdušje na predavanjih ocenjujemo izobraževanja kot zelo uspešno. Pridobljena so bila dragocena mnenja vseh udeležencev na delo na SŠS in različne poglede na številne ideje za pripravo priporočil za nadaljnje delo na SŠS.