Z znanjem do boljšega zdravja

Porast tularemije (zajčje mrzlice)

23. 07. 2021
V letošnjem letu je bilo do sedaj zabeleženih 28 primerov zajčje mrzlice pri ljudeh, od tega 27 primerov v Goriški statistični regiji in en primer na Gorenjskem. Med letoma 2005 in 2020 smo v vsej Sloveniji zabeležili 29 tovrstnih primerov, večinoma na Gorenjskem in v Prekmurju. Na Goriškem pa do letošnjega leta, zadnjih 20 let ni bilo primerov tularemije.

Inkubacijska doba

Inkubacija (čas, ki mine od okužbe do pojava prvih bolezenskih znakov) je večinoma kratek.

 

Simptomi in znaki bolezni

Bolezen se pojavi običajno tri do šest dni (lahko tudi en dan ali nekaj tednov) po okužbi. Pojavijo se nenadna vročina, mrzlica, glavobol, utrujenost, tudi  bruhanje. Lahko se pojavijo še kašelj, bolečine v mišicah, žrelu in trebuhu ter driska. Telesna temperatura je pogosto visoka (nad 39°C), pri nezdravljenih traja dva do tri tedne. Pri nekaterih bolnikih vročina niha – nekaj dni je zelo visoka, potem se telesna temperature normalizira in ponovno po nekaj dneh naraste preko normalne vrednosti.

Potek bolezni in bolezenski znaki so odvisni od vstopnega mesta okužbe. Glede na mesto vstopa poznamo več oblik tularemija:

Ulceroglandularna tularemija (tularemija z razjedo na koži in povečanimi bezgavkami)

Je najpogostejša oblika tularemije, pojavi se pri 75 do 85 % okuženih. Na vstopnem mestu na koži okuženih se pojavi sprememba, ki se v nekaj dneh razvije v razjedo z dvignjenimi robovi in ne boli. Značilno je tudi otekanje bezgavk (najpogosteje dimeljskih ali pazdušnih), ki se lahko zagnojijo. Pri nezdravljenih primerih lahko kožna razjeda traja več kot mesec dni, povečane bezgavke tudi več mesecev. Kožne spremembe so najpogosteje na prstih rok po delu z okuženimi zajci ter na spodnjih udih, presredku, trupu in na glavi po vbodu okuženega klopa.

 

Glandularna tularemija (tularemija s povečanimi bezgavkami)

To obliko ima 5-10 % odstotkov okuženih. Vstopno mesto je prav tako koža (dotik, ugriz okužene živali) brez nastanka rane. Potek bolezni je enak kot pri ulceroglandularni obliki. Za bolezen so značilne vročina in otekanje bezgavk, ki se lahko tudi zagnojijo.

 

Okuloglandularna tularemija (tularemija z vnetjem očesne veznice in povečanimi bezgavkami)

Pojavi se pri 1-2 % okuženih. Vstopno mesto je očesna veznica. Okužba nastane zaradi stika z onesnaženimi prsti, vodo ali zrakom. V začetku se pojavi solzenje in fotofobija (preobčutljivost na svetlobo). Veke in predel okoli oči so otekli, na očesni veznici so znaki gnojnega vnetja. Bezgavke v bližini očesa so povečane in boleče.

 

Pljučna tularemija

Je najhujša oblika tularemije z visoko smrtnostjo. Nastane pri aerogeni okužbi (vdihavanju bacila) in hematogeno (s prenosom bacila s krvjo iz tularemičnega žarišča drugje v telesu). Pojavlja se predvsem pri laboratorijskih delavcih. Za bolezen je značilna vročina, suh kašelj, bolečina pod prsnico, oteženo dihanje.

 

Orofaringealna tularemija (ustno-žrelna tularemija)

Pojavlja se pri 2-4 % okuženih, predvsem pri otrocih. Vstopno mesto je sluznica ustne votline in žrela. Najpogostejši izvor okužbe so onesnaženo meso in voda. Bolezen poteka kot akutno vnetje žrela in bezgavk na vratu. Žrelnici sta povečani, pokriti z oblogami ali razjedami. Prizadete bezgavke se lahko tudi zagnojijo.

 

Tifoidna ali septična tularemija se razvije kadar pride do vdora bakterij v kri, ne glede na vstopno mesto.

Tularemija se zdravi z antibiotiki, v bolnišnico niso bili sprejeti vsi primeri, nekateri so se zdravili ambulantno. Ob pravočasnem zdravljenju z antibiotiki je smrtnost zanemarljiva.

Okužba prek pitne vode

Do okužbe s pitno vodo lahko pride, kadar voda ki jo uživamo nima ustrezne predpriprave. Bakterija lahko zaide v vodo preko izpiranja površinske vode ob močnih nalivih, lahko pa se voda onesnaži tudi, če v vodovod ali zbiralnik vode, ki ni nadzorovan in voda nima ustrezne predpriprave, zaide okužen glodavec ali kadaver poginulega glodavca.

Nasveti za preprečevanje okužbe z zajčjo mrzlico

Tveganje za okužbo zmanjšamo s preventivnimi ukrepi:

  • kadar smo v naravi, uporabljamo repelente, ki nas ščitijo pred klopi,  komarji in drugim mrčesom,
  • uporabljamo le zdravstveno ustrezno pitno vodo iz nadzorovanih vodnih virov oziroma vodovodov.
  • posebej moramo biti pozorni pri rokovanju z divjimi živalmi - se jih ne dotikamo, posebej, če se nenavadno obnašajo in so že na videz bolne.
  • mrtve živali poberemo in odstranimo z rokavicami in odvržemo v komunalne odpadke ali pa še bolje - če jih najdemo v naravi se jih ne dotikamo;
  • pri rokovanju z mesom divjih živali uporabimo rokavice in smo pozorni, da se ne poškodujemo,
  • meso pred zaužitjem pravilno in zadostno toplotno obdelamo,
  • preprečujemo dostop glodavcev in  mrčesa do bivališč (zamrežimo okna, odprtine),
  • pri čiščenju drvarnic  in opravilih v naravi se zaščitimo z obrazno masko (FFP2 ali FFP3) redno izvajamo postopke dezinsekcije, deratizacije.
  • z živili rokujemo na varen način -   živil ne onesnažimo z umazanimi rokami, umazanimi kuhinjskimi pripomočki,  umazanimi delovnimi površinami ali z onesnaženimi surovimi živili (mesom),

 

Pojav tularemije v severno-primorski regiji

V letu 2021 smo v mesecu juliju samo na Goriškem zabeležili že 27 primerov tularemije pri ljudeh. Dosedanji rezultati obravnave pojava tularemije v severno-primorski regiji so potrdili prisotnost bakterije F. tularensis v pitni vodi v treh zasebnih vodovodih, namenjenih za lastno oskrbo s pitno vodo. Pojav tularemije v severno-primorski regiji povezujemo z mišjim letom in obilnimi padavinami v mesecu maju.

Zaradi pojava tularemije (zajčje mrzlice) odsvetujemo pitje vode iz vodnih virov v naravi (nenadzorovani izviri, studenci...) v občini Tolmin in Občini Ajdovščina.

Ugotovitve dosedanje epidemiološke obravnave nakazujejo, da je zaradi mišjega leta in občasnega obilnega deževja bakterija, ki povzroča tularemijo, močno razširjena v naravi.

Voda se lahko onesnaži z bakterijo s trupli okuženih živali ali izločki okuženih živali (najpogosteje glodavci).

 

Več si lahko preberete na:

                                                                                     (klik na sliko za povečavo)