Sporočila za javnost

Porast mišje mrzlice v Sloveniji

20. 05. 2019
Letos v Sloveniji opažamo porast primerov mišje mrzlice (hemoragične mrzlice z renalnim sindromom - HMRS). Do 16. 5. 2019 smo zaznali že 75 primerov HMRS, in sicer pri 59 moških in 16 ženskah.

Oboleli prihajajo iz že znanih žarišč mišje mrzlice, in sicer: 38 iz jugovzhodne Slovenije, 19 iz podravske, štirje iz koroške, trije iz osrednjeslovenske, posavske in pomurske regije, dva iz savinjske regije, ter po en iz gorenjske, primorsko-notranjske in zasavske regije. Vsi bolniki so bili hospitaliziranih, umrl ni nihče. V izogib okužbe ljudem svetujemo upoštevanje preventivnih ukrepov.

Prijavljeni primeri HMRS po starosti in spolu, Slovenija, 1. 1. 2019–16. 5. 2019 


                                                                                                                                                                      

Če zbolite z znaki, ki ustrezajo mišji mrzlici, poiščite zdravniško pomoč in zdravniku povejte, da ste bili izpostavljeni dejavnikom tveganja za okužbo z virusom HMRS. Iz spodnje slike je razvidno, na katerih območjih je največja nevarnost okužbe.

Število prijavljenih primerov HMRS, po občinah, 1. 1. 2019–16. 5. 2019

 

Število prijavljenih primerov HMRS po mesecih, Slovenija, 2008, 2012, 2017, 2019 ter 10-letno povprečje (2009-2018)

Nasveti za preprečevanje okužb z virusom mišje mrzlice v domačem okolju:

  • Poskrbimo, da glodalcem preprečimo dostop v hišo.
  • Poskrbimo za varno odstranjevanje odpadkov hrane, da ne privabljamo glodalcev.
  • Živila in pijačo hranimo v zaprtih posodah, da preprečimo morebitne okužbe.
  • Izvajamo redno deratizacijo.

Pri čiščenju dalj časa zaprtih prostorov upoštevamo naslednje:

  • Pred začetkom čiščenja temeljito prezračimo prostor tako, da na stežaj odpremo vsa okna in vrata za najmanj 30 min. V času prezračevanja se umaknemo iz prostora.
  • Med tem časom pripravimo raztopino klornega razkužila, kjer 1 enoto razkužila (npr. Varikine), zmešamo z 9 enotami vode. Če uporabimo že pripravljeno razkužilo, upoštevamo navodila proizvajalca. 
  • Površine, kjer so iztrebki ali mrtve miši, razkužimo s pomočjo razpršila, v katerem je pripravljeno razkužilo. Lahko uporabimo pršilke porabljenih čistilnih sredstev. Minimalni čas delovanja razkužila je 5 minut.
  • Pri delu si zaščitimo roke z rokavicami, priporočljiva je uporaba rokavic iz lateksa. Razkužene iztrebke ali mrtve glodavce poberemo s papirnato brisačo in jih odstranimo v vrečko. Po odstranitvi poginulih glodavcev in iztrebkov priporočamo še razkuževanje ostalih površin in predmetov, ki so lahko onesnaženi z iztrebki in zato okuženi.
  • Po razkuževanju je potrebno prostor in površine še mokro očistiti. Pri tem je zelo pomembno, da ne pride do dvigovanja prahu, v katerem so iztrebki glodavcev in njihovih ostankov.
  • Po končanem razkuževanju in čiščenju odstranimo uporabljene rokavice v vrečko za smeti med splošne komunalne odpadke ter si roke temeljito umijemo z vodo in milom.
  • V primeru najdbe velikega števila poginulih miši v prostorih, kjer se nahajajo rejne živali (hlevi), o tem obvestimo pristojnega veterinarja.

Pri bivanju v naravi:

  • Pazimo, da zaščitimo hrano in pijačo pred glodalci.
  • Hrane ne puščamo na tleh.
  • Ne pijemo vode iz izvirov ali tolmunov.
  • Ne poležavamo na golih tleh in skrbimo za higieno rok.

Pri poklicnem opravljanju dela v naravi:

  • Pri delu v naravi pazite na svoje osebne stvari in jih ne puščajte dlje časa nezaščitene  na tleh.
  • Ne počivajte in posedajte na golih tleh.
  • Pri delu, pri katerem se zelo praši, uporabljajte zaščitno masko.
  • Ne pijte vode iz izvirov v naravi.
  • Skrbite za higieno rok, predvsem pred hranjenjem.
  • Poskrbite tudi, da odstranite ostanke hrane, ki privabljajo glodavce.

Več o mišji mrzlici in preprečevanju okužbe najdete na naslednji povezavi.


NOVO - podatki do 19.5.2019

Bolniki s HMRS (Hemoragična mrzlica z renalnim sindromom) v letu 2019 – do 19. 05. 2019 laboratorijsko potrjenih 79 bolnikov; od tega 78 bolnikov okuženih z virusom Puumala (modra pika) in 1 bolnik z virusom Dobrava (rdeča pika)

Vir podatkov in zemljevidov: Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Medicinska fakulteta v Ljubljani


Bolniki s HMRS v Sloveniji od leta 1985 – 19. 05. 2019 SKUPAJ:723 bolnikov (158 bolnikov okuženih z virusom Dobrava in 565 okuženih z virusom Puumala) Puumala so modre pike in Dobrava so rdeče pike!

Vir podatkov in zemljevidov: Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Medicinska fakulteta v Ljubljani