Območna enota Nova Gorica

Pojav tularemije v severno-primorski regiji

Območna enota Nova Gorica

Pri epidemiološki obravnavi primerov pri letošnjem pojavu tularemije v severno-primorski regiji smo prvič v Sloveniji potrdili prisotnost bakterije Francisella tularensis v pitni vodi treh zasebnih vodovodov namenjenih lastni oskrbi s pitno vodo (brez ustrezne priprave vode in primernega vzdrževanja). V letu 2021 smo samo v mesecu juniju in juliju zabeležili že 27 primerov tularemije v severno-primorski regiji.

Zadnje posodobljeno: 23.07.2021
Objavljeno: 23.07.2021

TULAREMIJA V SLOVENIJI

Tularemija (zajčja mrzlica) je akutna vročinska bolezen. Je zoonoza – bolezen živali, ki se lahko prenaša na človeka. V Sloveniji je število prijavljenih primerov tularemije majhnoV obdobju med leti 1990 – 2020 je zbolelo 42 ljudi.

TULAREMIJA V SEVERNO – PRIMORSKI REGIJI

V severno – primorski regiji nismo prejeli nobene prijave tularemije v zadnjih tridesetih letih.

V letu 2021 smo samo v mesecu juniju in juliju zabeležili že 27 primerov tularemije. Glede na izsledke epidemiološkega poizvedovanja, so se oboleli najverjetneje okužili v naseljih:

Občina Ajdovščina

Ustje, Višnje, Podkraj

Občina Bovec

Plužna, Soča

Občina Kobarid

Idrsko

Mestna občina Nova Gorica

Trnovo, Vitovlje, Nova Gorica

Občina Tolmin

Tolminske Ravne, Tolmin, Zadlaz- Čadrg, Zadlaz- Žabče, Podbrdo, Hudajužna

Oblike tularemije pri obolelih: glandularna (1 primer), okuloglandularna  (1 primer), ulceroglandularna (3 primeri), pljučna (3 primeri). Pri ostalih primerih oblika tularemija ni bila opredeljenaŠtirinajst okuženih je potrebovalo bolnišnično zdravljenje.

Pojav tularemije v severno primorski – regiji povezujemo z mišjim letom in obilnimi padavinami v mesecu maju.

 

V SLOVENIJI VODA PRVIČ POTRJENA KOT MOŽEN VIR OKUŽBE

Najpogosteje se z bakterijo Francisella tularensis, ki povzroča tularemijo, okužimo z ugrizom okuženega klopa ali s stikom z okuženo živaljo, vir okužbe pa je lahko tudi onesnažena (pitna) voda.

Pri epidemiološki obravnavi primerov pri letošnjem pojavu tularemije v severno – primorski regiji smo prvič v Sloveniji potrdili prisotnost bakterije Francisella tularensis v pitni vodi treh zasebnih vodovodov namenjenih lastni oskrbi s pitno vodo (brez ustrezne priprave vode in primernega vzdrževanja).

Prisotnost bakterije v vzorcih vode zasebnih vodovodov nakazuje povezavo s pojavom tularemije pri šestih uporabnikih vodovodov. Preiskava za potrditev vzročnosti še ni opravljena.

 

PRIPOROČILA ZA PREBIVALCE GLEDE PITNE VODE

– odsvetujemo pitje vode iz vodnih virov v naravi (nenadzorovani izviri, studenci …)

– uporabnikom javnih vodovodov odsvetujemo uporabo morebitnih drugih virov pitne vode za lastno oskrbo s pitno vodo (npr. hišnih kapnic, vodnjakov …), če nimajo urejene učinkovite priprave vode in niso ustrezno vzdrževani.

– lastnikom zasebnih vodovodov namenjenih lastni oskrbi s pitno vodo, svetujemo ureditev učinkovite priprave vode in ustrezno vzdrževanje vodovodov (glej priročnik Lastna oskrba s pitno vodo: www.nijz.si).

Ugotovitve dosedanje epidemiološke obravnave nakazujejo, da je zaradi mišjega leta in občasnega obilnega deževja bakterija, ki povzroča tularemijo, močno razširjena v naravi.

Voda se lahko onesnaži z bakterijo s trupli okuženih živali ali izločki okuženih živali (najpogosteje glodavci).

 

F. tularensis se lahko prenaša z onesnaženo pitno vodo na več načinov:

  • s stikom z onesnaženo pitno vodo (vstopno mesto bakterije je koža, zlasti manjše poškodbe kože, oči …)
  • z zaužitjem onesnažene pitne vode (vstopno mesto bakterije je sluznica ustne votline, žrela)
  • z vdihavanjem aerosola onesnažene pitne vode (vstopno mesto so pljuča).

Ostali načini prenosa:

  • z vbodom klopa,
  • stikom z živaljo (zajci, kunci, voluharji, pižmovkami, bobri) ipd.,
  • z zaužitjem kontaminirane hrane,
  • inhalacijo aerosola, prahu, ki nastajata npr. med  opravili v naravi kot košenjem trave, nakladanjem sena,
  • okužba se pogosteje pojavlja pri nekaterih poklicih – lovcih, gozdarjih, kmetih, veterinarjih, pa tudi med ljudmi, ki se pogosto ukvarjajo z rekreacijo in opravili v naravi.

Simptomi in znaki bolezni
Potek bolezni je odvisen od vstopnega mesta bakterij, virulence povzročitelja ipd.  V 80% primerov se pojavi t.i. ulceroglandularna oblika bolezni, za katero je značilen nenaden začetek,  mrzlica, vročina, glavobol, redkeje kašelj, bolečine v mišicah in trebuhu, bruhanje in driska. Na mestu stika z okuženo živaljo se običajno pojavi izpuščaj oziroma boleča razjeda, ki se zazdravi z brazgotino ter povečane lokalne bezgavke. Možne so še druge oblike bolezni, najtežji potek ima pljučna tularemija.

Kako preprečim okužbo z bakterijo F. tularensis?

Tveganje za okužbo zmanjšamo s preventivnimi ukrepi:

  • Uporabljamo le zdravstveno ustrezno pitno vodo iz nadzorovanih vodnih virov oziroma vodovodov.
  • Kadar smo v naravi, uporabljamo repelente, ki nas ščitijo pred klopi, komarji in drugim mrčesom.
  • Posebej moramo biti pozorni pri rokovanju z divjimi živalmi – se jih ne dotikamo, posebej, če se nenavadno obnašajo in so že na videz bolne.
  • Mrtve živali poberemo in odstranimo z rokavicami in odvržemo v komunalne odpadke ali pa še bolje – če jih najdemo v naravi se jih ne dotikamo.
  • Pri rokovanju z mesom divjih živali uporabimo rokavice in smo pozorni, da se ne poškodujemo.
  • Meso pred zaužitjem pravilno in zadostno toplotno obdelamo.
  • Preprečujemo dostop glodavcev in mrčesa do bivališč (zamrežimo okna, odprtine).
  • Pri čiščenju drvarnic in opravilih v naravi se zaščitimo z masko (FFP2 ali FFP3).
  • Redno izvajamo postopke dezinsekcije, deratizacije.
  • Z živili rokujemo na varen način – živil ne onesnažimo z umazanimi rokami, umazanimi kuhinjskimi pripomočki, umazanimi delovnimi površinami ali z onesnaženimi surovimi živili (mesom).

Za dobro javno zdravje
Podatki

Prva objava: Odzivnost v Program Svit v letu 2023

Podrobno
Območna enota Novo mesto

Skrb za ustno zdravje otrok

Podrobno
Zaposlitve

Inženir tehničnih strok VII/2 (I) – m/ž

Podrobno