Z znanjem do boljšega zdravja

Pojasnilo NIJZ glede zaposlovanja, plač in sklepanja različnih pogodb

18. 11. 2014
V nadaljevanju objavljamo pojasnila glede zaposlovanja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), plač, napredovanj ter sklepanja avtorskih in podjemnih pogodb.

Računsko sodišče RS je izvedlo revizijo pravilnosti poslovanja nekdanjega Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije (IVZ) in februarja 2014 izdalo revizijsko poročilo. Računsko sodišče je ugotovilo, da IVZ pri eni uslužbenki nominalnega zneska osnovne plače delovnega mesta ni določil v skladu z 49. a členom ZSPJS. Zaradi tega IVZ nominalnega zneska osnovne plače delovnega mesta po mnenju Računskega sodišča ni prevedel v pravi plačni razred, javna uslužbenka pa ni bila uvrščena v plačni razred v skladu z 49. c členom ZSPJS oziroma 49. č členom ZSPJS. 

IVZ je ob prehodu v nov plačni sistem v letu 2008, ko bi zaradi ukinitve delovnih mest predstojnikov in svetovalcev prišlo do situacij, v katerih bi imeli navedeni nižjo plačo od specialistov, ki jih vodijo, sledil usmeritvi oziroma navodilom Ministrstva za javno upravo, da se le-to strinja s predlogom Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije FIDES, po katerem se zdravniki predstojniki prevajajo z enakim izhodiščem kot ostali zdravniki specialisti. Ministrstvo za javno upravo je ocenilo, da bo tako zagotovljena ustrezna umestitev predstojnikov in svetovalcev na IVZ, ki bi sicer v novem plačnem sistemu imeli nižjo plačo od zdravnikov specialistov, ki jih vodijo. Navodilo je podpisal takratni minister za javno upravo dr. Gregor Virant. Tudi sicer so bile te prevedbe izvedene v skladu z navodili ministrstva za zdravje, ki so bila izdana zaradi odprave sistemskih pomanjkljivosti. IVZ je bila edina nacionalna institucija s področja javnega zdravja, s specifično dejavnostjo, zato je ta rešitev prestavljala sistemsko ureditev opisane problematike.

Na IVZ je v preteklosti potekal tudi inšpekcijski nadzor Inšpektorata za javno upravo, ki je prav tako preverjal področje prevedbe v nov plačni sistem, v okviru katerega je inšpektorica preverjala tudi pravilnost, ki je bila prevedena v skladu z zgoraj navedenim dopisom ministra za javno upravo, a je inšpektorica v zapisniku o pregledu zapisala, da so vsi pregledani podatki pravilni, zato ukrepi niso potrebni. 

 

Računsko sodišče RS je vsebinsko primerljivo situacijo obravnavalo v reviziji »Pravilnost prehoda na nov plačni sistem v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj« (sklep o izvedbi revizije je bil izdan 16. 10. 2009). Računsko sodišče RS je sicer v točki 2.3.1.f revizijskega poročila omenjene revizije zapisalo, da je bolnišnica pri določitvi plače v skladu z ZSPJS najmanj 15 diplomiranim medicinskim sestram (ki so diplomirale pred prevedbo in so bile zaposlene na delovnih mestih iz VII. tarifne skupine) dodala število doseženih napredovanj do prevedbe, ki so jih dosegle na delovnem mestu višje medicinske sestre in da je bilo takšno ravnanje v nasprotju s tretjim odstavkom 49. a člena ZSPJS. Računsko sodišče RS pa je v reviziji ugotovilo tudi, da je bolnišnica tako ravnala na podlagi navodila Ministrstva za zdravje glede prevedbe in uvrstitve delovnih mest višjih oziroma diplomiranih medicinskih sester, fizioterapevtov, delovnih terapevtov, radioloških inženirjev in sanitarnih inženirjev, saj je Ministrstvo za zdravje ocenilo, da je to potrebno, ker bi bili drugače javni uslužbenci, ki so po Merilih za prehode med študijskimi programi na Visoki strokovni šoli za zdravstvo opravili dodatni letnik in s tem pridobili stopnjo izobrazbe VII/1, v neenakopravnem položaju z javnimi uslužbenci, ki omenjenega izobraževanja niso opravili in so se jim ob prevedbi upoštevala vsa napredovanja. Računsko sodišče RS zato glede teh ugotovitev v revizijskem poročilu ni odredilo popravljalnih ukrepov oziroma ukrepov za odpravo teh nepravilnosti. Menimo, da gre v našem primeru za vsebinsko in postopkovno enako zadevo in zaradi navedenega problematike iz točke 2.1.2.1.a tudi z vidika popravljalnih ukrepov po našem mnenju ni mogoče presojati drugače kot v vseh drugih primerih (npr. zgoraj opisani reviziji v Splošni bolnišnici Ptuj), kjer so pristojna ministrstva izdala navodilo glede prevedbe v nov sistem. To bi bilo ne samo krivično, temveč tudi sporno z vidika zagotavljanja pravne varnosti in enakosti pred zakonom. Zaradi navedenih razlogov menimo, da je direktorica leta 2008 ravnala skladno z zakonodajo in danimi navodili pristojnih ministrstev.

Svet zavoda NIJZ je na podlagi ugotovitev Računskega sodišča RS zahteval pregled vseh prevedb, ki pa zaradi združitve nekdanjega Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije ter Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana, Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor, Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj, Zavoda za zdravstveno varstvo Novo Mesto, Zavoda za zdravstveno varstvo Ravne na Koroškem, Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, Zavoda za zdravstveno varstvo Murska Sobota, Zavoda za zdravstveno varstvo Nova Gorica in Zavoda za zdravstveno varstvo Koper s 1. januarjem 2014 v Nacionalni inštitut za javno zdravje in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, predstavlja obsežno delo in še poteka.
 

Zaradi uspešnega črpanja evropskih projektov lahko NIJZ na novo zaposluje

Zaposlovanje na NIJZ poteka skladno s 183. členom ZUJF in s potrjenim finančnim načrtom za leto 2014. Od začetka letošnjega leta smo zaposlene, ki so plačani iz t. i. Nacionalnega programa (posredni proračunski porabnik), zmanjšali - v letu 2014 je bilo odhodov zaposlenih iz NIJZ 12 oseb, ki so opravile 11,2 FTE (število zaposlenih za polni delovni čas), v istem obdobju je bilo sprejetih 9 oseb, ki pa bodo zaposleni le za 4,75 FTE. To pomeni, da smo število zaposlenih za polni delovni čas, ki se financirajo iz javnih sredstev, zmanjšali za 6,45. To pa je 2,11% vseh zaposlenih na javnih sredstvih, s čimer smo dvakrat presegli zahtevo, da moramo število zaposlenih iz javnih sredstev zmanjšati za 1%. Ostale zaposlitve na NIJZ so vezane na nadomeščanje sodelavk na porodniškem dopustu (4), zaposlitev pripravnikov in specializantov, ki jih financira ZZZS (8) ter zaposlitev sodelavcev na različnih projektih (samo za čas trajanja projekta (10,75 FTE), eden pa je odšel, tako da je povečanje zaposlenih na projektih v resnici za 9,75. Na NIJZ smo ponosni, da uspešno črpamo evropska sredstva in s tem omogočamo in ustvarjamo nova delovna mesta.
 

Različni dodatki so skladni s kolektivnimi pogodbami in notranjimi akti

Zaposleni na NIJZ prejemajo samo dodatke, ki jim pripadajo skladno s kolektivnimi pogodbami, ki veljajo za naše področje dela, ter skladno s področno zakonodajo in notranjimi akti (Statut, Pravilnik o notranji organizaciji itd.). Morda res deluje, da je na NIJZ teh aktivnosti v letošnjem letu veliko, vendar je potrebno poudariti, da gre za novo organizacijo, ki je z letošnjim letom šele začela delovati in je zato količina izdanih sklepov temu primerno večja kot bi bila sicer. Vsako izplačilo v okviru plače je podprto s sklepi oziroma imenovanji. NIJZ kot tudi vse ostale organizacije mora imeti imenovane vodje za posamezna področja, ki jih seveda plača skladno z zakonodajo, statutom NIJZ in notranjimi akti. Tako mora biti tudi vsako nadurno delo vnaprej odobreno in v kolikor gre za izredno delo, ki mora biti opravljeno v zelo kratkem roku in so zaposleni pripravljeni delo opraviti tekom vikenda, imajo zato vnaprej odobreno nadurno delo, opravljeno delo pa izkažejo z izdelkom, nadure seveda plačamo skladno z zakonodajo. Tudi določitev povečenga obsega je možna samo v primeru, da gre za daljšo odsotnost zaposlenega, njegove naloge pa prevzame drug sodelavec ali pa v primeru, da zaposleni poleg svojih rednih nalog prevzamejo tudi naloge na različnih projektih, kar jih je večina zaposlenih, ki prejemajo povečan obseg na NIJZ. V teh primerih zaposleni tudi prejema plačilo za povečan obseg iz denarja, zagotovljenega na projektu (npr. Skupaj za zdravje itd).

Na NIJZ s 1. 1. 2014, ko smo zaposlovali zaposlene nekdanjih zavodov za zdravstveno varstvo in Inštituta za varovanje zdravja (IVZ), seveda nismo izvajali degradacij. Smo pa morali vse zaposlene uvrstiti v novo sistemizacijo NIJZ, ki se nekoliko razlikuje od sistemizacij nekdanjih desetih organizacij. V okviru te razporeditve je v nekaterih prišlo tudi do nekaterih sprememb v plači in razporeditvi posameznih zaposlenih, vseeno pa smo poskušali ostati znotraj danih okvirjev.

Zaradi varčevanja v javnem sektorju ter dogovora med Vlado RS in sindikati so napredovanja uslužbencev že nekaj časa zamrznjena. Napredovanja na NIJZ in tudi v ostalem javnem sektorju, ki so bila izplačana v letu 2014, pa so v bistvu napredovanja, ki bi morala biti izplačana že leta 2012, vendar zaradi ukrepov varčevalne politike in dogovora med vlado in sindikati niso bila realizirana. Dogovor med Vlado RS in sindikati je tako bil, da se za zaposlene, ki bi morali napredovati v prvih treh mesecih leta 2012, napredovanje dejansko realizira v letu 2014. Nekateri zaposleni so tako napredovali v okviru omenjenega napredovanja iz leta 2012 (nekateri zaposleni so tako napredovali za en plačni razred, drugi pa za dva, skladno z vsakoletnimi ocenami posameznega zaposlenega in zakonodajo). 
 

Pojasnilo glede sklepanja avtorskih in podjemnih pogodb

NIJZ je prejel splošno soglasje, ki so ga prejeli vsi javni zdravstveni zavodi za sklepanje podjemnih pogodb, pri katerih skupna višina vseh obveznosti do posamezne pravne osebe v letu 2014 ne preseže 130.000,00 EUR in pod pogojem, da podjemna pogodba nima svetovalne vsebine. Poleg tega pa skladno z 184. členom ZUJF in pojasnilom Ministrstva za pravosodje in javno upravo (št. 1000-593/2012/5 z dne 5. 11. 2012), uporabnik proračuna lahko za posebne projekte sklene avtorsko ali podjemno pogodbo ob upoštevanju, da ima za takšen posebni projekt zagotovljena finančna sredstva. Na NIJZ gre za naloge, ki so financirane iz projektnih sredstev. Trenutno teče 18 mednarodnih projektov. Sredstva za projekte, ki jih NIJZ prejme, so strogo namenska in sicer za izvedbo nalog v okviru posameznega projekta. Pogodbe z zunanjimi sodelavci sklenemo v primeru, ko naloge ne moremo opraviti z lastnimi zaposlenimi. Običajno gre za zahtevo po posebnih znanjih, ki jih v okviru rednih del NIJZ ni razvil. Potrebna specifična znanja in finančna sredstva za pogodbe so predvidena že ob prijavi na evropske projekte. Poleg sklepanja pogodb v okviru mednarodnih projektov, pa NIJZ sklene pogodbe tudi pri izvajanju določenih nalog, ki jih koordinira. Kot primer naj navedemo Program Svit - Državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. Npr. podjemne in avtorske pogodbe v 2014, ki jih Svit ima oziroma jih je imel, so sklenjene:

  • s člani Programskega sveta Svit, člane je imenovalo Ministrstvo za zdravje,
  • z nadzornimi kolonoskopisti in histopatologi za namen nadzora dela v pooblaščenih kolonoskopskih in histopatoloških centrih, ki delajo za potrebe Svit,
  • z nadzornimi kolonoskopisti,
  • z nadzornimi histopatologi in tremi kirurgi za potrebe konzilija Programa Svit,
  • s kolonoskopisti in regijskimi odgovornimi zdravniki za potrebe izobraževanja zdravstvenih delavcev v osnovnem zdravstvenem varstvu za potrebe podpore izvajanju Svit-a,
  • s profesorico defektologije za potrebe izobraževanja zdravstvenih delavcev o ravnanju s slepimi in slabovidnimi v Programu Svit.

Podobno je tudi v primeru nacionalnega koordinatorja za srčno-žilne bolezni in regijskih odgovornih zdravnikov za izvajanje preventivnega programa za zgodnje odkrivanje srčno-žilnih bolezni.
 

Zaradi preskrbe s cepivi je potrebna 24 urna pripravljenost

NIJZ v Sloveniji skrbi za preskrbo s cepivi. V skladu z veljavno zakonodajo v Republiki Sloveniji (Zakonu o zdravilih) mora imeti NIJZ kot imetnik dovoljenja za promet na debelo z zdravili imenovano odgovorno osebo. Odgovornost je opredeljena v  Smernicah o dobri distribucijski praksi za zdravila za uporabo v humani medicini. Odgovorna oseba mora svoje odgovornosti izpolnjevati osebno in biti vedno dosegljiva. V kolikor NIJZ ne bi imel imenovane odgovorne osebe v skladu z Zakonom o zdravih, ki bi bila vedno dosegljiva, ne bi mogel opravljati veletrgovske dejavnosti in preskrbe Slovenije s cepivi, saj je imenovanje odgovorne osebe in njena stalna dosegljivost pogoj za izdajo dovoljenja za opravljanje veletrgovske dejavnosti z zdravili. Zato ima NIJZ vzpostavljen 24-urni nadzor nad pogoji skladiščenja zdravil. V primeru odstopa od predpisanih pogojev shranjevanja odgovorna oseba usklajuje ukrepe za zaščito zdravil, katerih trenutna vrednost v skladišču NIJZ je okoli milijon EUR. Odgovorna oseba je tudi stalno dosegljiva za vsa morebitna vprašanja organa, pristojnega za zdravila. Odgovornost odgovorne osebe v času stalne dosegljivosti med drugim vključuje tudi usklajevanje in takojšno izvedbo kakršnih koli odpoklicev zdravil. V nujnih primerih, ko je ogorženo živjenje, NIJZ zagotavlja preskrbo z zdravili iz programa cepljenja tudi izven običajnega delovnega časa.

NIJZ ima v svojih skladiščnih prostorih eno hladilno komoro in pet hladilnikov. Dimenzije same hladilnice so tlorisa več kot 50 m2. Vsa oprema je kvalificirana, redno servisirana in vzdrževana v skladu s smernicani o dobri distribucijski praksi za zdravila za uporabo v humani medicini.

V Službi za preskrbo za cepiva je bilo leta 2005 zaposlenih 8 oseb, v letu 2013 pa le 5 oseb, pri čemer se je obseg dela močno povečal. V letu 2014 smo do sedaj na NIJZ imeli tri dogodke, na katere se je morala odzvati odgovorna osebe zunaj svojega rednega delovnega časa.
 

Stalna pripravljenost epidemiološke službe je zakonsko določena

Podlaga za stalno pripravljenost na nalezljvih boleznih 24/7 je določena z Mednarodnim zdravstvenim pravilnikom, (WHO, Geneve 2005), Sklepom o čezmejnih nevarnostih za zdravje (ODLOČBA št-1082/2013/EU EC), Zakonom o nalezljvih boleznih (Url.RS.št.33/ 2006). Stalna pripravljenost epidemiologa na Centralni enoti (CE) in štirih epidemiologov Območnih enot (OE), zadolženih za določeno število regij, poteka v okviru Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) z namenom, da se pravočasno in sorazmerno odgovori na grožnje javnemu zdravju.

Zakonska podlaga za izvajanje stalne pripravljenosti s strani epidemiologov CE in OE NIJZ je Zakon o nalezljivih boleznih, Mednarodni zdravstveni pravilnik in Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22.10.2013 (No 1082/2013/EU, Official Journal of the European Union, L 293/1) o čezmejnih tveganjih, ki ogrožajo zdravje. Zakonodaja predpisuje takojšnje odzivanje in ukrepanje  v situacijah, ki predstavljajo tveganje za javno zdravje. Za takojšnje odzivanje na grožnje zdravju, ki se pojavijo v okviru rednega osemurnega delovnika v posamezni regiji, je zadolžen epidemiolog OE. Znotraj rednega delovnega časa je epidemiolog CNB zadolžen za spremljanje in ustrezno ukrepanje ob tveganjih, ki se pojavijo izven Slovenije.   
 

Govc Erženova dopolnilno zaposlena na NIJZ (prej Zavod za zdravstveno varstvo Celje) že od leta 1999

Pogodba o zaposlitvi o dopolnilnem delu z Jano Govc Eržen je bila sklenjena leta 1999. NIJZ je 1. 1. 2014 prevzel vse sodelavce, ki so v prejšnjih organizacijah delali na nalogah, ki so opredljene kot javna služba na področju javnega zdravja in jih financira državni proračun, tudi omenjeno Jano Govc Eržen. Torej ne gre za novo zaposlitev. Poleg tega je imela Jana Govc Eržen od leta 2004 dalje za vsako leto  sklenjeno podjemno pogodbo z IVZ za opravljanje nalog nacionalne kordinatorice za srčno-žilne bolezni in nalog, ki jih je opravljala kot regijska odgovorna zdravnica za to področje. Obseg dela in plačilo zaposlenih na teh nalogah je opredeljeno v Splošnem dogovoru ZZZS, ki za to zagotavlja tudi finančna sredstva. Niti IVZ niti sedaj NIJZ z izplačili ni presegel tega zneska, ki ga za to namenja ZZZS. Ker od 1. 1. 2014 podjemnih pogodb z lastnimi zaposlenimi nimamo, so bile zato te naloge  opravljene preko nadurnega dela. V letošnjem letu je NIZ za to delo prejel s strani ZZZS 5270 EUR, strošek NIJZ za izplačilo nadurnega dela pa je bil 3816 EUR. Poleg tega Jana Govc Eržen ni vključena v pripravljenost in s tega naslova nima nobenih plačil.