Z znanjem do boljšega zdravja

Pogosta vprašanja povezana z obdobji povišanih ravni delcev pm10 v zraku

Onesnaženost zraka z delci ima lahko pomembne vplive na zdravje ljudi. Preberite odgovore na pogosta vprašanja o delcih PM10.

Osnovne informacije o delcih PM, onesnaženosti zraka z njimi, vplivi delcev na zdravje ter priporočila o ravnanju za zaščito zdravja ob epizodah onesnaženega zraka najdete na naslednji povezavi.

Odgovore na najpogostejša vprašanja, povezana z obdobji povišanih ravni delcev PM10 v zraku, pa si lahko preberete spodaj.

Med nami je še vedno Covid-19. Kakšna so priporočila za prezračevanja ob epizodah onesnaženega zunanjega zraka?

Pred nami je zima, ki s seboj prinaša povečano onesnaževanje zraka povezano s kurjenjem, hkrati pa se srečujemo z energetsko krizo, ki bo verjetno pomembno vplivala na oskrbo z energenti. Zaradi omejitev pri dobavi zemeljskega plina, visokih cen vseh energentov in siceršnjega vsesplošnega dviga življenjskih stroškov lahko pričakujemo, da se bo spremenila tudi struktura uporabe goriv. Pričakujemo, da bodo številne kurilne naprave od drobnih kurišč do srednjih in velikih kurilnih naprav prešla na okoljsko manj prijazna goriva. Posledica tovrstnih prehodov so lahko tudi spremembe v onesnaževanju zraka. Precej verjetno je, da se bo kakovost zraka poslabšala, zato lahko ob neugodnih vremenskih razmerah pričakujemo tudi več obdobij, ko bo zrak prekomerno onesnažen. Z obdobji povečane onesnaženosti zraka so povezana poznana priporočila prebivalstvu, kako ravnati, da bi zmanjšali vpliv onesnaženega zraka na zdravje. Eno od tovrstnih priporočil je tudi omejevanje zračenja.
Po drugi strani je med nami še vedno virus SARS-CoV-2. Eden izmed zelo pomembnih priporočenih ukrepov za zmanjšanje izpostavljenosti virusu SARS-CoV-2, je zračenje prostorov. Zato se lahko pogosto znajdemo v položaju, ko bo zaradi preprečevanja širjenja SARS-CoV-2 potrebno zračiti, zaradi onesnaženosti zraka z delci PM pa bi bilo zračenje odsvetovano.
V opisanem primeru seveda nobena od danih možnosti ni optimalna: če ne zračimo, se v prostorih kopičijo onesnaževala, poveča se tveganje za prenos SARS-Cov-2 in drugih povzročiteljev respiratornih obolenj; ob menjavi notranjega zraka z zunanjim pa se bodo vrednosti delcev PM v prostoru hitreje povečale.
Ob tem, da epidemiološke študije kažejo, da pri stopnjah povečane onesnaženosti zraka, ki jih običajno srečujemo v Sloveniji, negativne učinke na zdravje s trajnimi posledicami lahko pričakujemo šele po dolgotrajni (večletni) izpostavljenosti, zbolevanje za covidom pa lahko povzroča močne takojšnje in dolgotrajne posledice ocenjujemo, da je v zaostreni covid situaciji zračenje bolj primeren ukrep kot zapiranje oken zaradi prekomerno onesnaženega zraka.
Menimo, da je v razmerah, ko moramo omejevati širjenje virusa SARS-CoV-2, ki lahko povzroča tudi težke akutne okužbe ter pri približno 10 odstotkih okuženih tudi dolgotrajne posledice, na prvem mestu preprečevanje širjenja teh okužb. Zato je ključno učinkovito zračenje zaprtih prostorov, kjer je več ljudi. Svetujemo, da v opisanem primeru zaprte prostore, še zlasti če se v njih zadržuje večje število ljudi, vseeno zračimo skladno z načrtom zračenja za zmanjšanje širjenja SARS-CoV-2.
Hkrati svetujemo, da ves čas kurilne sezone redno spremljamo kakovost zunanjega zraka. V primeru napovedi dalj časa trajajočega močnega onesnaženja z delci PM pa skušamo temu v največji možni meri prilagoditi aktivnosti (npr. prestavitev večjih srečanj na drug termin, še več dela na daljavo).

Kaj je AQHI (Air Quality Health Index = Okoljsko-zdravstveni indeks kakovosti zraka)?

Za enostavnejše spremljanje kakovosti zraka in nasvetov o primernem ravnanju se objavljajo indeksi kakovosti zraka, ki združujejo oboje.

Indeksov je kar nekaj, med različnimi inštitucijami, državami obstajajo manjše razlike: npr. glede vključitve onesnaževal, ki jih spremljajo, razpona razredov pri posameznem onesnaževalu ali načina prikazovanja posameznega onesnaževala (npr. štiriindvajset-urna meritev ali uravnotežena 12-urna meritev itd.).

Vsem prikazom v obliki indeksa pa je skupno, da temeljijo na barvni skali semaforja in so zastavljeni tako, da se v smeri od zelene proti rdeči kakovost zraka slabša, posledično pa krepijo nasveti k opuščanju fizičnih aktivnosti na prostem in umiku v zaprte prostore.

Za ranljive skupine se prilagojeno vedenje svetuje prej kot za splošno populacijo, se pa seveda vsem svetuje, da ves čas spremljajo in upoštevajo svoje počutje.

Primer takega prikaza je v tabeli 1. Okoljsko zdravstveni indeks za zrak Evropske agencije za okolje, EAA, https://www.eea.europa.eu/themes/air/air-quality-index (primer povzet v septembru 2022, ko na EEA še niso zaključili s prenovo razredov skladno z novimi smernicami SZO iz septembra 2021).

 

Tabela 1. Priporočila za ravnanje glede na kakovost zraka zaradi onesnaženosti z delci PM10

Vir: Okoljsko-zdravstveni indeksu za zrak Evropske agencije za okolje (EEA): https://www.eea.europa.eu/themes/air/air-quality-index

Ali lahko izpostavljenost onesnaženemu zraku izniči učinke telesne dejavnosti?

Epidemiološke študije o telesni dejavnosti Slovencev kažejo, da je nezadostna telesna dejavnost eden izmed najpomembnejših dejavnikov nezdravega življenjskega sloga v vseh obdobjih življenja in s tem povečane prezgodnje umrljivosti. Redno pešačenje in kolesarjenje vključuje telesno dejavnost v vsakdanje življenje prebivalcev in ima pozitiven učinek na čistejši zrak. Kolesarji in pešci pa so zaradi povečane telesne dejavnosti in s tem povezanega bolj intenzivnega dihanja lahko bolj izpostavljeni onesnaženemu zraku, ki dokazano negativno vpliva na zdravje. Zato je smotrno, da telesno dejavnost izvajamo v času, ko koncentracije onesnaževal zraka padejo oziroma izberemo lokacijo izvajanja telesne dejavnosti, kjer je koncentracija onesnaževal zraka nižja.

Kako je s spodbujanjem aktivnega transporta v epizodah onesnaženega zraka?

V zadnjih letih se v različnih delih sveta nekateri raziskovalci ukvarjajo s preučevanjem celokupne koristi za organizem zaradi pozitivnega učinka, ki ga doprinese redna telesna dejavnost na prostem kljub negativnim učinkom hkratne izpostavljenosti onesnaženemu zunanjemu zraku. Večina študij ugotavlja, da zdravstvene koristi časovno omejenega aktivnega transporta (kolesarjenje, hoja) pri zmerni onesnaženosti zraka presegajo škodljive učinke zaradi večje izpostavljenosti onesnaženemu zraku. O tem pa so potrebne še dodatne kompleksne raziskave.
Funkcionalnega aktivnega transporta (kot je npr. kolesarjenje ali pešačenje v službo, šolo) ne moremo enačiti z rekreativnim kolesarjenjem, tekom in ostalimi oblikami rekreacije na prostem. Znanstveniki pa po drugi strani priporočajo tovrstno telesno dejavnost, predvsem z izbiro kraja potovanja (manj prometne ulice), saj je tudi tovrstna telesna dejavnost bolj zdrava izbira kot pa izbira potovanja po mestu z osebnimi avtomobili.
Glede na to, da je onesnažen zrak najbolj pereč problem ob večjih cestnih vpadnicah, je aktivni transport v urbanih območjih vsekakor potrebno čim bolj oddaljiti od vsakdanjega prometnega onesnaževanja zraka in temu prilagoditi gradnjo kolesarskih stez. Tudi sami kolesarji naj v mestnih naseljih uporabljajo manj prometne ulice in se pripravijo na kolesarjenje izven časa prometnih konic, ko je promet manj gost. Najranljivejša populacija so otroci, zato v mestnih naseljih priporočamo, da otroci ne kolesarijo v času onesnaženosti zraka, ko koncentracije onesnaževal presegajo mejne vrednosti.

Ali je pri kurjenju drv večja nevarnost za zastrupitev z ogljikovim monoksidom (CO)?

Ogljikov monoksid (CO) je plin brez barve, vonja in okusa, ki nastaja pri nepopolnem gorenju plina, kurilnega olja, drv, premoga idr. Kadar gorijo neprimerna trda goriva, kot npr. slabo posušena, vlažna drva, je verjetnost nepopolnega izgorevanja večja in s tem tudi nevarnost zastrupitve s CO. V Sloveniji se vsako leto z ogljikovim monoksidom zastrupi in umre okoli 10 ljudi (gre za nenamerne zastrupitve). S čutili ga ne moremo zaznati, zato ga tudi imenujemo tihi morilec. Pogosto na prisotnost ogljikovega monoksida v stanovanju pomislimo šele takrat, ko nekdo izgubi zavest. Zastrupitev z ogljikovim monoksidom se kaže z glavobolom, slabostjo, bruhanjem, utrujenostjo, omotičnostjo, težave se lahko stopnjujejo do zmedenosti, zanašanja pri hoji, motenj vida, nezavesti in smrti. Vsak sum na zastrupitev z ogljikovim monoksidom je treba vzeti zelo resno in se zavedati, da zastrupitve z ogljikovim monoksidom lahko povzročijo trajne okvare možganov z motenim spominom in mišljenjem, težavami pri učenju in pogostimi glavoboli.
Na morebitno nastajanje in kopičenje ogljikovega monoksida v prostoru nas lahko pravočasno opozori alarmna naprava oziroma javljalec (detektor) ogljikovega monoksida v zraku.
Zelo pomemben je reden pregled in vzdrževanje kurilnih naprav in dimnikov ter redno prezračevanje bivalnih prostorov v izogib zastrupitvi z ogljikovim monoksidom.