Z znanjem do boljšega zdravja

Podnebne spremembe vplivajo na preskrbo s hrano

14. 10. 2016
16. oktobra obeležujemo Svetovni dan hrane. V letošnjem letu izpostavljamo podnebne spremembe, njihove posledice in vpliv na preskrbo s hrano. Zato je pomembno, da se osredotočimo na domačo, lokalno pridelavo ter uživanje sezonskih pridelkov.

V zadnjih letih lahko nedvomno opazimo znake podnebnih sprememb. Na eni strani poplave, na drugi ekstremne suše. Vreme ni več predvidljivo, kot je bilo še pred nekaj leti ali desetletji. V letnem času, ko bi pričakovali že dovolj visoke temperature za dobro rast pridelkov, se soočamo s pozebo in nasprotno, ko bi morala zemlja »počivati«, je ozračje za to pretoplo. Na različnih koncih Sveta so posledice različno intenzivne. Skupno vsem podnebnim spremembam pa je, da negativno vplivajo na količino in kakovost pridelkov, torej na količino in kakovost hrane, ki jo pridelamo. In ker podnebja lokalno žal ne moremo spremeniti (kar pa ne pomeni, da nam na okolje ni potrebno paziti), se moramo na spremembe prilagoditi. Pridelovalci hrane bodo tako primorani prilagoditi način pridelave, vrste posajenih rastlin itd.

Na eni strani se torej soočamo s težavo pridelovanja hrane, po drugi strani pa se število svetovnega prebivalstva stalno povečuje in po predvidevanih naj bi bilo leta 2050 na Zemlji  9,6 milijarde prebivalcev. Da bodo kmetijski in živilski sistemi zmogli takšno povpraševanje, je potrebno zagotoviti bolj prožen ter bolj produktiven način. Paziti pa je potrebno tudi na okolje z zmanjšanjem emisij.

Iz teh razlogov se moramo tudi na Koroškem osredotočiti na lokalno pridelavo, lokalne pridelke in seveda tudi sezonsko ponudbo. Ni pa vse odvisno le od pridelovalcev hrane. Tudi tukaj velja pravilo, da povpraševanje vpliva na ponudbo. Povedano drugače, če se bomo mi kot potrošniki odločili za lokalno pridelano hrano, bodo imeli lokalni pridelovalci zagotovljeno prodajo in bodo lahko v prihodnje širili svojo ponudbo. K temu lahko prispeva na individualni ravni vsak potrošnik, seveda pa imajo še veliko večji vpliv ustanove, ki na enem mestu porabijo veliko količino hrane. Na tak način bomo ne le varovali okolje, ampak lahko tudi uživali svežo, polnovredno – hranilno bogato hrano s kratkim transportom oz. rečeno: »Včeraj še na njivi – danes že zaužito v  pripravljenem obroku«.

Na »sistem preskrbe s hrano« opozarjajo številne organizacije, na to temo pa bo potekala tudi konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah, ki je planirana v  novembru, v Maroku.

Prav tako je tudi FAO (Food and Agriculture Organization of the United Nations) pozval države, da naj v svojih akcijskih načrtih za podnebne spremembe obravnavajo hrano, kmetijstvo in več vlagajo v razvoj podeželja. S skrbjo za manjše kmete je zagotovljena tudi preskrba s hrano za prebivalstvo in ohranjanje narave. Tudi naša država lahko s sprejetjem različnih ukrepov pripomore k povečanju kvalitetne lokalne hrane.

Več informacij o Svetovnem dnevu hrane lahko najdete na spletni strani na naslednji povezavi. Ostale vsebine s področja prehrane pa tudi na spletni strani NIJZ , pod zavihkom Področja dela - Prehrana