Z znanjem do boljšega zdravja

Pesticidi v živilih

19. 04. 2017
Pesticidi so snovi ali mešanice snovi, namenjene za preprečevanje razvoja, nadzorovanje ali uničevanje škodljivih organizmov, vključno s povzročitelji in prenašalci bolezni rastlin, živali in ljudi in neželenih vrst rastlin ali živali, ki povzročajo škodo. Uporabljamo jih na različnih področjih, največ v kmetijstvu krme, pa tudi na drugih področjih, kot so lesna industrija, gradbeništvo, promet... predvsem za zaščito različnih materialov.

Obstaja več kot 1000 aktivnih snovi, registriranih kot pesticidi. Z njihovo kombinacijo dobimo preko 16.000 različnih pesticidov, ki so danes na trgu.

Pesticide razvrščamo na različne načine:

glede na mesto delovanja in tarčne škodljivce na herbicide (proti plevelom), insekticide (proti žuželkam), fungicide (proti plesnim in glivam), rodenticide (proti glodavcem)... ter glede na kemijsko strukturo na organske, anorganske, sintetične, biološke. Pesticidi so v kmetijstvu za široko pridelavo hrane danes nepogrešljivi, tako pri pridelavi hrane rastlinskega, kot živalskega izvora ter krme. Uporabljamo jih v dobi rasti in zorenja rastlin, pred in po obiranju pridelkov ter med shranjevanjem in transportom za zaščito pred kvarjenjem.  Nadalje za uravnavanje rasti rastlin, odstranjevanje zelenih delov, redčenje sadja, za preprečevanje prezgodnjega odpadanja plodov... Omogočajo večjo pridelavo in na nekaterih področjih tudi boljšo kakovost hrane.  

V upravnem delovnem področju Evropske Unije jih delimo na fitofarmacevtska sredstva in biocide.

Fitofarmacevtska sredstva so pripravki, ki se uporabljajo v kmetijstvu. Za to področje je v Sloveniji pristojna Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Sektor za fitofarmacevtska sredstva na Ministrstvu za okolje in prostor RS.

Biocidi se uporabljajo izven kmetijstva, to je v javni higieni, industriji, domovih in podobno. Za področje biocidov je v Sloveniji pristojen Urad za kemikalije na Ministrstvu za zdravje RS.

Od uporabe pesticidov imamo veliko koristi, hkrati pa tudi stranske učinke, kot je lahko nevarnost za zdravje zaradi ostankov pesticidov v živilih in njihove potencialne strupenosti.

V Sloveniji že več let redno spremljamo  vsebnosti ostankov pesticidov v živilih rastlinskega in živalskega izvora kot del uradnega nadzora. Hkrati poteka tudi uradni nadzor nad pravilno uporabo fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu.

Rezultati analiz uradnega nadzora v Sloveniji v zaporednih letih od 1999 dalje kažejo, da so bile mejne vrednosti ostankov pesticidov v živilih redko presežene.

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v poročilu za leto 2015 predstavila naslednje rezultate:

-  v Sloveniji je bilo na vsebnost ostankov pesticidov preiskanih 774 vzorcev živil. Od tega je bilo:

  • 347 vzorcev (44,8 %) zelenjave (sveže ali zamrznjene),
  • 229 vzorcev (29,6 %) sadja (svežega ali zamrznjenega),
  • 33 vzorcev (4,3 %) žit in izdelkov iz žit,
  • 120 vzorcev (15,5 %) predelanih živil in
  • 45 vzorcev (5,8 %) živil živalskega izvora.

Vključene so bile naslednje vrste živil:

-  sadje: jabolka, banane, maline, grenivke, pomelo, naši, grozdje (namizno), grozdje, pomaranče,

   marelice, breskve, nektarine, hruške, jagode

-  zelenjava: jajčevci, brokoli, brstični ohrovt, cvetača, kitajsko zelje, česen, repa, solata, endivija,

   rukola, šalotka, krompir, špinača, paradižnik, peteršilj, čičerka, paprika, grah brez strokov, blitva

-  žita in izdelki iz žit: pšenica, pšenična moka

-  predelana živila in ostalo: dateljni, konzervirano sadje, gojene gobe, drugi sadni sokovi, oljčno olje,

   pomarančni sok, čaj, vino

-  živila živalskega izvora: jajca, maslo, mleko.

Po izvoru je bilo 250 vzorcev (32,3 %) iz Slovenije, 345 vzorcev (44,6 %) iz drugih držav EU, 179 vzorcev (23,1 %) iz tretjih držav.

Rezultati preiskav so pokazali, da:

  • je bilo 760 vzorcev (98,2 %) živil, glede vsebnosti analiziranih pesticidov, v skladu z določili Uredbe (ES) št. 396/2005.
  • 460 vzorcev (59,4 %) ni vsebovalo ostankov pesticidov oziroma so bile vsebnosti pod mejo določanja uporabljene analizne metode.
  • so v 14 vzorcih (1,8 %) ugotovljene vsebnosti pesticidov, tudi ob upoštevanju merilne negotovosti, presegale mejne vrednosti, vzorci niso bili v skladu z določili Uredbe (ES) št. 396/2005. Za te vzorce je bila izdelana ocena tveganja za zdravje. En vzorec (paprika iz Srbije), kar pomeni 0,1 % vseh preiskanih vzorcev v letu 2015, je bil neustrezen in ocenjen kot ne varen za prehrano ljudi. V ostalih neskladnih vzorcih pa je izračun pokazal, da akutna izpostavljenost pesticidom ni predstavljala tveganja za zdravje otrok in odraslih in so bili ocenjeni kot varni.

Delež vzorcev, ki v letu 2015 glede vsebnosti pesticidov niso bili varni (0,1 % vseh preiskanih vzorcev) je enak oz. podoben kot v letih 2014 in 2013.

Iz rezultatov uradnega nadzora vsebnosti pesticidov v živilih v letu 2015 je razvidno, da uživamo predvsem živila, ki ne vsebujejo tolikšnih količin ostankov pesticidov, ki bi lahko ogrožale zdravje ljudi.

Tvegana živila

  • sadje
  • zelenjava
  • žita in izdelkih iz žit
  • začimbe
  • pitna voda, če v podtalnico pronicajo pesticidi oz. njihovi presnovki, ki jih uporabljamo na površju zemlje

Teoretično pesticide lahko najdemo v vseh živilih.

Način onesnaženja živil

Pesticidi pridejo na ali v živilo na dva načina:
- neposredno - v živila rastlinskega in živalskega izvora z obdelovanjem rastlin in njihovo uporabo pri živalih

-  posredno - v živila živalskega izvora preko krme.

Učinki na zdravje

Pesticidi imajo lahko akutne in kronične toksične učinke na zdravje ljudi, ki so jim izpostavljeni. Do akutne zastrupitve s pesticidi pride največkrat na delovnih mestih, npr., ko delavci uporabljajo pesticide v zaprtih prostorih in koncentracije teh snovi v zraku močno narastejo. Do kroničnih zastrupitev pride zaradi ponavljajočih se, dalj časa trajajočih izpostavljenosti ljudi manjšim koncentracijam pesticidov. Zaradi dolgotrajne izpostavljenosti pride lahko do težkih toksičnih učinkov na živčevju, krvotvornih organih, ledvicah, jetrih, spolnih organih, do motenj hormonskega ravnovesja, okvar ploda med nosečnostjo, razvojnih motenj, raka.

Če na ali v živilu ugotovimo prisotnost ostankov pesticidov nad dovoljeno mejo, je treba ovrednotiti, ali tolikšna prisotnost pesticidov dejansko predstavlja tveganje za zdravje ljudi. To ovrednotimo z oceno tveganja, ki nam da zaključek, ali je tako živilo varno za uživanje. Oceno tveganja naredimo na osnovi današnjega vedenja in poznavanja učinkov teh snovi. V nobenem primeru pa ne moremo z gotovostjo zaključiti, da gre za povsem varno koncentracijo, saj možnih učinkov na zdravje ne moremo popolnoma izključiti.

V intenzivnem modernem kmetijstvu so pesticidi danes nepogrešljivi. Za sredstva, o katerih imamo še pomanjkljivo vedenje, kako učinkujejo na zdravje ljudi, živali in na okolje, velja načelo previdnosti. Po načelu previdnosti je treba uporabo teh snovi zmanjšati na najmanjšo možno mero.

Ranljive skupine

  • otroci
  • nosečnice
  • doječe matere

Otroci absorbirajo glede na njihovo telesno maso več toksične snovi, njihova zmožnost izločanja teh snovi pa je manjša, kot pri odraslih.

Preprečevanje uživanja živil, onesnaženih s pesticidi

Rezultati uradnega nadzora kažejo, da je preseganj mejne vrednosti za ostanke pesticidov v živilih in pitni vodi običajno zelo malo. Še bolj varno je, da uživamo:

  • zelenjavo, sadje in žita, pridelana ekološko
  • lokalno hrano
  • sezonsko hrano
  • doma pridelano hrano.

Sadje in zelenjavo pred uporabo dobro operemo, saj s tem močno zmanjšamo količino pesticidov, ki so na površini. Podoben učinek dosežemo tudi z lupljenjem. 

Za zmanjšanje uporabe pesticidov je pomembno:
       -     
promocija ekološkega kmetovanja

  • upoštevanje kodeksa dobre kmetijske prakse
  • stalno izobraževanje kmetov
  • večja uporaba bioloških pesticidov
  • izločitev najbolj strupenih (toksičnih) pesticidov
  • iskanje drugih načinov zaščite rastlin namesto uporabe kemijskih pesticidov
  • vračanje načina kmetovanja s polikulturami
  • kolobarjenje  (zaporedna menjava)  posevkov na kmetijskih zemljiščih
  • analiza tveganja zaradi mešanic pesticidov
  • nadaljevanje spremljanja (monitoringa) živil na pesticide.

Strokovna združenja po vsem svetu se zavzemajo za omejevanje uporabe pesticidov in za iskanje varnejših alternativ. Področje, ki je še posebej neraziskano in neznano, je dolgotrajna sočasna izpostavljenost majhnim odmerkom različnih kemikalij. Zaradi tega je potrebna velika previdnost pri uporabi, strokovnost in osveščenost pri delu s pesticidi, omejevanje uporabe, iskanje manj strupenih pesticidov in ne-kemijskih zamenjav zanje.

 

Viri:

  1. Pesticidi. http://www.uvhvvr.gov.si/si/delovna_podrocja/fitofarmacevtska_sredstva/, vzeto s spletne strani 5.4. 2017. 
  2. Poročilo Urada za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin o rezultatih uradnega vzorčenja ostankov pesticidov v živilih v letu 2015. REPUBLIKA SLOVENIJA, Ministrstvo za kmetijstvo, Gozdarstvo in prehrano, UPrava republike slovenije Za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. http://www.uvhvvr.gov.si/si/delovna_podrocja/ostanki_pesticidov/porocila/, vzeto s spletne strani 5.4. 2017.
  3. Poročilo o rezultatih programa spremljanja ostankov pesticidov v živilih v letu 2014. REPUBLIKA SLOVENIJA, Ministrstvo za kmetijstvo, Gozdarstvo in prehrano, UPrava republike slovenije Za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. https://www.google.si/?gws_rd=ssl#q=3.%09Poro%C4%8Dilo+o+rezultatih+programa+spremljanja+ostankov+pesticidov+v+%C5%BEivilih+v+letu+2014.+, vzeto s spletne strani 30. 3. 2017.
  4. UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA (ES) ŠT. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS. 16.3.2005. Uradni list Evropske unije, vzeto s spletne strani 29. 3. 2017.
  5. FAO: Final report Protecting farmers and vulnerable groups from pesticide poisoning. http://awhhe.am/wp-content/uploads/2015/04/Final-FSU-report-PAN-UK-25-7-15.pdf, vzeto s spletne strani 29. 3. 2017.
  6. National summary reports on pesticide residue analysis performed in 2014. European Food Safety Authority (EFSA). Wiley Online Library, October 2016, vzeto s spletne strani 29. 3. 2017.