Z znanjem do boljšega zdravja

Pandemska utrujenost: se počutite utrujene, ujete in naveličane?

23. 12. 2020
Niste sami. Obstaja več psiholoških razlogov, zakaj se utrujenost začne. Na srečo obstaja tudi kar nekaj tehnik za obvladovanje varnosti in zaščite vašega duševnega zdravja in dobrega počutja. Kaj lahko naredimo ob padcu motivacije za upoštevanje zaščitnih vedenj?

Pandemska utrujenost se zaradi dalj časa trajajoče epidemije razvija postopoma in nanjo vpliva kulturno, socialno, strukturno in zakonodajno okolje. Zdi se, da je ta vse pogostejša in da je na splošno vse težje slediti smernicam in spreminjajočim se ukrepom. Tovrstna utrujenost ni značilna le za pandemske previdnostne ukrepe, kot je vztrajanje pri socialni distanci, uporaba mask in higiena rok in kašlja. Z vsemi spremembami vedenja, povezanimi z zdravjem - vključno s povečano telesno dejavnostjo, zdravo prehrano in manjšo porabo tobaka ali alkohola - se pri posameznikih pojavijo težave pri vzdrževanju novega sloga in možni recidivi v stari slog že po krajšem času spremembe.

Vendar mora biti naš pogled tokrat drugačen: ne gre za našo odločitev o našem zdravju, temveč tudi o zdravju ljudi okoli nas. Ne le naših najbližjih temveč tudi vse skupnosti, ki ji pripadamo. Tudi naše odločitve vplivajo na dolžino trajanja družbenega zastoja. Posledično naše odločitve vplivajo na delo zdravstvenih delavcev in njihovo preobremenjenost … In ne nazadnje: na število razpoložljivih postelj in z njimi povezanih intervencij, ki rešujejo življenja.

Pravzaprav javno zdravstveniki ne govorimo o epidemiji temveč o sindemiji (sočasnem pojavu dveh ali več epidemij hkrati), ki vplivata druga na drugo in poslabšujeta prognozo in breme bolezni. Strokovnjaki opozarjajo na problem širitve okužb z akutnim respiratornim sindromom COVID-19 in krepitev dejavnikov za kronične nenalezljive bolezni. Poleg pristopov omejevanja virusne bolezni se je potrebno osredotočati tudi na obravnave kroničnih nenalezljivih bolezni s posebno pozornostjo na ranljivih skupinah prebivalcev.

Ena od razlag za upadanje izvajanja preventivnih ukrepov se nanaša na dva pomembna napovedovalca zdravstvenega vedenja. Eno je zaznavanje dovzetnosti - kako verjetno mislimo, da bomo zboleli za boleznijo? Odgovor je preprost: večje kot je število obolelih, večje je tveganje, da zbolimo tudi sami. Druga je zaznana resnost - če jo razumemo, kako slaba mislimo da bo? Tudi tu je odgovor podoben: večje ko je število umrlih, večja je resnost in breme bolezni.

Vsi drugi to počnejo

Socialne norme so nepisana pravila o tem, kako naj se obnašamo v družbi. Medtem ko je mogoče družbene norme sporočiti na več načinov, je eden glavnih kanalov sporočanje z opazovalnim učenjem. Kako se obnašajo drugi v podobnih situacijah? Verjetno gre za enak vpliv skupine vrstnikov v času odraščanja na razvoj tveganih vedenj kot npr. poseganje po alkoholu ali nezdravi hrani. Z opazovanjem drugih dobimo tudi sami načrt za svoje vedenje. Naj bo odločitev o našem vedenju naša lastna izbira, za katero se bomo odločili po tehtnem premisleku odraslega in z mislijo na boljšo prihodnost. Ne imejmo strahu pred izločenostjo iz lastne skupnosti. Vzemimo si čas in razmislimo kako nam gre. Če se počutimo razdraženi, nestrpni, jezni ali trpimo zaradi utrujenosti, tesnobe ali depresije, sprejmimo, da so vsi ti odzivi v tako težkem času normalni in razumljivi.

Hrepenenje po povezanosti

Ljudje smo družbena in družabna bitja in socialna izolacija je lahko še posebej neprijetna. Vodi lahko do poslabšanja zdravja in pojava nekaterih tveganih vedenj ter kasneje do pojava simptomov in bolezni tako na področju telesnega kot duševnega zdravja. Trik je v uravnoteženju telesne distance s socialno povezanostjo: naj nove tehnologije omogočijo tudi naše komunikacije (telefonske, video klici, družabna omrežja…), kadar pa komuniciramo neposredno, naj bo to z upoštevanjem vseh priporočil. Kljub telesni oddaljenosti so lahko naše komunikacije iskrene, prijazne in tople. Posebno pozornost namenimo omejevanju časa pred zasloni. Naša pozornost je naša valuta, naj nam je ne poberejo nepomembni mediji. Potrudimo se.

Pot navzgor

Poleg sistemskih ukrepov vlade in ukrepov stroke lahko doprinašamo tudi na nivoju posameznika:

  1. Spremenimo naše vedenje: Tako kot ustavljanje pred rdečo lučjo na semaforju in upoštevanje drugih (npr. prometnih pravil), se lahko dosledno naučimo upoštevati tudi ta tri preprosta navodila: upoštevanje socialne distance, higiene rok in kašlja ter uporabe mask v javnosti glede na priporočila.
  2. Ostanimo prilagodljivi in sledimo, saj se priporočila ves čas spreminjajo. Nova znanstvena spoznanja o virusu, ki povzroča COVID-19 se ves čas dopolnjujejo, kar pogosto vpliva tudi na spremembe priporočil. Vse to vnaša zmedo, zato sledimo le informacijam iz strokovno preverjenih virov.
  3. Poskrbimo za zalogo artiklov, ki jih potrebujemo za kakovostno življenje in artiklov za osebno higieno ter zaščito: Tako maske kot razkužila imejmo ves čas pri roki, da jih lahko redno uporabljamo.
  4. Epidemijo iz abstraktnega premaknimo na osebni nivo. Ozrimo se po svoji okolici: zbolevanje ni le abstraktna ideja, temveč zelo osebna zgodba posameznikov, ki se pogosto ne konča s srečnim koncem. Z zgodbami teh ljudi razumimo tveganje in posledice za neodgovorno ravnanje.
  5. Ko gre za duševno zdravje COVID-19 vpliva na pojav tesnobe, žalosti / depresije in utrujenosti. Ko pandemija napreduje, dolgotrajna izpostavljenost povzroča nešteto težav. Tesnoba izvira iz negotovosti, pomanjkanja občutka nadzora in ogrožanja številnih pomembnih vrednot v našem življenju naenkrat. Tudi hitre, nepričakovane spremembe, ki jih je prinesla pandemija, so povzročile vrsto izgub. Izguba je največji dejavnik depresije in ta pandemija je povzročila vse vrste izgub: pomembnih dogodkov, povezav z družino, prijatelji in skupnostjo, potovanj, priložnosti, financ, kariere, smrti … Utrujenost izhaja iz žongliranja z več zahtevami naenkrat, neskončnega ocenjevanja nevarnosti za naše zdravje ter iskanja korakov s katerimi bomo varni. Nujna je skrb za naše zdravje in v primeru stiske se lahko obrnemo na zdravstveno osebje ali na Telefon za psihološko podporo ob epidemiji COVID-19: 080 51 00.
  6. Vključujmo otroke in mladostnike in jih s primernim vzorom naučimo odgovornega obnašanja. Dovolimo jim, da do razumne mere sodelujejo pri določenih odločitvah ( kot. pr. izbira mask,…).
  7. Dihajmo in meditirajmo. Dihalne vaje so najpreprostejši način za zmanjšanje stresa in tesnobe. Upočasnite dihanje in telesu povejte, da ni neposredne grožnje. Dihanje nam pomaga obvladovati odziv telesa na fizični in duševni ravni.
  8. Po/ostanimo telesno dejavni v okviru svojih možnosti in priporočil in poskrbimo za svojo kondicijo in zadostno količino kakovostnega spanja.
  9. Po/ostanimo ustvarjalni na področjih, ki nas veselijo. Svoj čas prosti čas obogatimo z vsebinami, za katere prej nismo našli časa.
  10. Načrtujmo svoje življenje. Načrtujmo svoj vsakdan in vključujmo čim več dnevnih rutin. Te so za nas pomembne, saj nas pomirjajo in v tako turbulentnem času krepijo občutek stalnic in sider. Hkrati pa si zastavljajmo tudi dolgoročne cilje in načrtujmo življenje po pandemiji. Vnesimo čim več veselih in toplih barv.

 

Viri:

  1. WHO: https://www.who.int/emergencies/diseases/novel-coronavirus-2019
  2. WHO: https://www.who.int/news-room/feature-stories/detail/who-europe-discusses-how-to-deal-with-pandemic-fatigue
  3. Pandemic fatigue: https://www.lenus.ie/bitstream/handle/10147/627889/Pandemic-Fatigue.pdf?sequence=1
  4. Marcus J. Quarantine fatigue is real. The Atlantic 2020
  5. Gerada C, Walker C. Covid fatigue is taking an enormous toll on healthcare workers. BMJ 2020
  6. Provider Burnout and Fatigue During the COVID-19 Pandemic: Lessons Learned From a High-Volume Intensive Care Unit, Farzan Sasangohar et all., Anesth Analg. 2020 Apr
  7. Horton R. Offline: COVID-19 is not a pandemic. The Lancet. 2020 Sep;396(10255):874.