Bivalno okolje

Otroci niso pomanjšani odrasli

30. 07. 2014
Okolje je ključni dejavnik za zdrav razvoj otrok in mladostnikov. Številne bolezni in razvojne anomalije pri otrocih in mladostnikih so povezane z nevarnostmi v okolju, kjer otroci in mladostniki živijo, se učijo, igrajo in delajo.

Vplivi okolja na otroke

Okolje je ključni dejavnik za zdrav razvoj in rast ploda, dojenčka, otroka in mladostnika. Številne bolezni in razvojne anomalije pri otrocih in mladostnikih so povezane z nevarnostmi v okolju, kjer otroci živijo, se učijo, igrajo in delajo.

Zdravje otrok v Evropskih državah je trenutno zadovoljivo, vendar so tudi v razvitih državah otroci izpostavljeni škodljivim dejavnikom v okolju. Onesnaženje zraka v zaprtih prostorih, pasivno kajenje, prisotnost svinca, pesticidov in drugih škodljivih kemikalij v okolju, številne prometne nesreče, izpostavljenost sončnim žarkom in neionizirajočemu sevanju (uporaba mobilnih telefonov), globalne podnebne spremembe ter spremenjen način življenja (manj telesne dejavnosti, uživanje nezdrave hrane) so le nekateri izmed vzrokov porasta določenih kroničnih bolezni (npr. debelost, astma in alergije, srčnožilne bolezni, težave povezane s hormonskimi motnjami, nekatere vrste raka) ter povečanja obolevnosti zaradi zlorabe drog in alkohola, poškodb in duševnih težav. 

 

BOLEZNI OTROK POVEZANE Z OKOLJEM

  • Izbruhi bolezni – v povezavi s pitno vodo ali živili
  • Akutne zastrupitve
  • Bolezni dihal
  • Astma in alergije
  • Debelost/motnje hranjenja/sladkorna bolezen
  • Nevrološke motnje
  • Prirojene nepravilnosti
  • Bolezni odrasle dobe z izvorom v otroštvu
  • Nekatere vrste raka v otroštvu
  • Hormonske motnje

Vir: www.who.int/ceh

 

 

Otroci so bolj občutljivi za onesnaženo okolje kot odrasli, saj glede na telesno maso zaužijejo sorazmerno več hrane in vode in vdihajo sorazmerno več zraka, večja je tudi absorpcija snovi preko kože. Poleg tega so otroci že po naravi bolj radovedni, imajo pa manj znanja in izkušenj, zato so v večji meri izpostavljeni škodljivostim v okolju.

Otroci so v času pred rojstvom in v vseh letih razvoja še posebej občutljivi za škodljive učinke snovi v okolju. Razvijajoči se organizmi prehajajo skozi »občutljivostna okna« - obdobja, ko so posamezni organi še posebej občutljivi za škodljive učinke specifičnih dejavnikov. Številne kemikalije, ki dokazano povzročajo škodljive učinke, brez težav prehajajo placento in lahko motijo normalno rast in razvoj ploda. Učinki izpostavljenosti so odvisni od toksičnosti snovi, prejetega odmerka in časa izpostavljenosti.

Otroški organizem nenehno raste, se razvija in spreminja. Če se motnja pojavi v kritičnem obdobju, je poškodba lahko huda in dolgotrajna. Okoljski dejavniki lahko poškodujejo razvijajoč se otroški organizem na načine, ki pri odraslih niso nevarni.

 

Otroci niso pomanjšani odrasli: na škodljive učinke kemičnih snovi so še posebej občutljivi.

Otroci so v vseh fazah razvoja - od zarodka, ploda, dojenčka in obdobjih do končane adolescence -  pogosto izpostavljeni različnim in večjim nevarnostim v okolju kot odrasli. Vzroke lahko uvrstimo v štiri kategorije: 

1. Otroci imajo drugačen, včasih edinstven način izpostavitve okoljskim nevarnostim.

Že v maternici so izpostavljeni toksičnim snovem, ki prehajajo placento. Izpostavljeni so tudi onesnaževalom, ki se izločajo z materinim mlekom.

Način izpostavitve otrok se razlikuje od odraslih tudi zaradi njihove velikosti in obdobja razvoja. Na primer, majhni otroci raziskujejo svoje okolje z značilnim vedenjem roke-v-usta, predmet-v-usta ali pa pojejo stvari, ki niso namenjene hranjenju (npr.kocke, zemlja, zid).

Takšno vedenje dramatično poveča izpostavljenost otrok.

Njihove fizikalne lastnosti povzročajo, da bivajo v okolju, ki je drugačno od okolja odraslih; bližje so tlem, kjer so tudi nekatera onesnaževala bolj koncentrirana, tako da dihajo zrak z višjo vsebnostjo škodljivih snovi. Ker so majhni, imajo veliko razmerje med telesno površino in volumnom, kar relativno poveča količino absorbiranih snovi preko kože.

Otroci imajo manjšo sposobnost prepoznavanja in razumevanja nevarnosti, tako škodljivih snovi kot tudi nevarnih situacij, ki lahko pripeljejo do poškodb. V večji nevarnosti so predvsem otroci, ki še ne hodijo, in na drugi strani najstniki s svojim visoko rizičnim vedenjem.

 

2. Otroci različnih starosti so ranljivi zaradi njihove posebne občutljivosti.

Otroci hitro rastejo in se razvijajo, potrebujejo veliko hranil in energije, imajo ‘anabolni’ (izgrajevalni) metabolizem. Strupene snovi, ki jih prejmejo iz zraka, z vodo in hrano, se v nezrelem sistemu presnavljajo drugače kot pri odraslih. Predvsem v prvem letu življenja so nekatere pomembne metabolne poti, kot npr. sistem citokroma P450 in glutationska konjugacija, pomembno manj učikovite. Številne toksične snovi se presnavljajo ravno po teh dveh poteh, tako da nezrelost teh sistemov pomeni večjo in daljšo prisotnost škodljive snovi v telesu.

Tudi distribucija se razlikuje od tiste pri odraslih. Na primer, krvno-možanska bariera ni dokončno razvita do meseca starosti; nekatere snovi, med njimi svinec, bistveno lažje prehajajo v osrednje živčevje.

Vsi ti fiziološki procesi so pri otrocih drugačni kot pri odraslih, vendar ne na predvidljiv način.

 

3. Otroci imajo daljšo pričakovano življenjsko dobo. Več je časa za manifestacijo bolezni z latentno dobo in dlje časa bodo živeli s škodo, ki jo bodo pridobili v otroštvu.

 

4.  Otroci so brez moči odločanja, sami se ne morejo zaščititi. Zanesti se morajo na odrasle, da jih bodo zaščitili pred škodljivimi učinki okolja.

 

Svetovna Zdravstvena Organizacija je predstavila glavne okoljske nevarnosti za zdravje otrok:

 

  • Okolje za varno telesno dejavnost

Telesna nedejavnost je opredeljena kot četrti vodilni dejavnik tveganja za prezgodnjo umrljivost. V mnogih državah pomembno prispeva k razširjenosti kroničnih nenalezljivih bolezni in slabi zdravje in dobro počutje prebivalstva. Ustrezno in varno urejeno okolje omogoča otrokom in mladostnikom zadostno telesno dejavnost.

Telesna dejavnost zagotavlja temeljne koristi za zdravje otrok in mladostnikov. Priporočljivo je dnevno vsaj 60 minut zmerne do intenzivne telesne dejavnosti. Ustrezna telesna dejavnost prispeva k razvoju:

  • zdravega mišično-kostnega sistema (npr. kosti, mišice in sklepi),
  • zdravega srčno-žilnega in dihalnega sistema (srce in pljuča),
  • nevromišičnega zavedanja (tj. usklajevanje in nadzor gibanja), in
  • omogoča obvladovanje zdrave telesne mase.

Poleg tega ima telesna dejavnost pri mladih tudi pomembne pozitivne psihološke učinke, saj izboljšuje zmožnosti spoprijemanja s simptomi anksioznosti in depresije in pomaga pri socialnem razvoju z zagotavljanjem možnosti za izražanje samega sebe, za izgradnjo samozavesti ter za socialne interakcije in integracije.

Vlada RS z namenom spodbujanja vseh oblik rednega gibanja in telesne vadbe za zdravje v celotnem življenjskem obdobju izvaja Strategijo Vlade RS na področju telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja. Med drugim med ključnimi cilji navaja ureditev kakovostnih javnih športnih površin, tako pokritih kot zunanjih, ter spodbujanje načrtovanja, gradnje in prenove stanovanjskih sosesk s kakovostno urejenimi zelenimi in športnimi površinami, ki bodo omogočale zdravo in varno gibanje otrok in mladostnikov ter tudi odraslih.

 

  • Varno okolje za manj poškodb

Kot v drugih evropskih državah tudi v Sloveniji otroci in mladostniki najpogosteje umirajo zaradi poškodb in zastrupitev. Delež umrlih zaradi poškodb znaša pri predšolskih otrocih 40 odstotkov, pri šolarjih 38 odstotkov, pri mladostnikih pa že 73 odstotkov njihove celotne umrljivosti. Glavni vzroki smrtnih poškodb pri predšolskih otrocih so prometne nezgode, utopitve, zadušitve in padci, pri šolarjih in mladostnikih pa prometne nezgode, padci, zadušitve in zastrupitve (Rok Simon, 2010). Vendar so smrtne poškodbe le vrh ledene gore. Še precej več otrok, kot jih umre, ima zaradi poškodb doživljenjske posledice.

V Sloveniji so bili sprejeti številni ukrepi in aktivnosti na področju preprečevanja poškodb otrok. V zadnjih desetih letih je bil narejen velik korak naprej na področju povezovanja in koordinacije, saj so bili sprejeti številni strateški dokumenti in medresorski akcijski načrti, ki so se dotaknili tudi področja preprečevanja poškodb in zastrupitev otrok in mladostnikov. Aktivnosti in ukrepi so usmerjeni v zagotavljanje večje varnosti proizvodov, boljše projektiranje in izgradnjo varnejšega bivalnega okolja in prometne infrastrukture, izobraževanje in zdravstvenovzgojne aktivnosti za preprečevanja poškodb in promocijo varnosti. Uspešni smo bili predvsem na področju zagotavljanja varnosti otrok in mladostnikov v prometu, manj pozornosti pa je bilo posvečene poškodbam doma in v prostem času, ki so vzrok za velik delež umrljivosti otrok in mladostnikov.

Medtem ko je Slovenija uspešna na področju zagotavljanja varnosti otrok in mladostnikov v prometu, pa je nujno treba izboljšati delovanje na področju preprečevanja poškodb doma, v prostem času in pri športnih aktivnostih.

 

  • Onesnažen zrak (v zaprtih prostorih in zunaj)

Ozon, SO2, NO2, sulfatni delci (večinski delež bremena praših delcev v zraku v mestih) in ogljikov monoksid so nekateri izmed najbolj značilnih onesnaževalcev zraka, katerih učinek na zdravje in umrljivost otrok so bili jasno dokazani. Najpomembnejša onesnaževala zraka v notranjih prostorih so toksične kemikalije/hlapne organske spojine iz gradbenih materialov, pohištva, čistil, osvežilcev zraka itd. (benzen, formaldehid, policiklični aromatski ogljikovodiki, triklor in tetrakloretilen), radon, mikroorganizmi (bakterije, virusi, glive, pršice), hišni prah, plini, ki se sproščajo pri kuhanju in ogrevanju na plin in trda goriva (ogljikov monoksid, ogljikovodik), mineralna vlakna in ne nazadnje cigaretni dim. Na kakovost zraka v prostoru vplivajo številni dejavniki, kot so vrsta gradbenega materiala, oprema, prezračevanje, lokacija objekta, higienske navade prebivalcev, glavne in pomožne dejavnosti, kakovost zunanjega zraka itd.

 

  • Kakovost pitne vode.

Čeprav je v razvitih državah glavna skrb mikrobiološka onesnaženost pitne vode, so za javno zdravje pomembni tudi številni kemijski onesnaževalci vode, predvsem: arzen, svinec, fluorid in pesticidi. Poleg teh pa je zaskrbljujoče tudi kloriranje, priporočeno za pitne in kopalne vode, kajti interakcija klora z organskimi snovmi povzroča nastanek halogeniranih stranskih produktov, ki lahko povzročajo zdravstvene težave.

Oskrba s pitno vodo v Sloveniji je v splošnem varna na velikih oskrbovalnih območjih, na malih oskrbovalnih območjih pa zdravje še vedno ogroža predvsem mikrobiološka onesnaženost (fekalna). Hidrični izbruhi v Sloveniji so še vedno pogosti, prizadeti so tudi otroci in mladostniki. Zaskrbljujoča je tudi onesnaženost zaradi nitratov in pesticidov, ki se pojavlja tudi v nekaterih velikih vodovodih. Vodovodi s preseženimi koncentracijami nitratov v pitni vodi zagotavljajo oskrbo dojenčkov do šestega meseca starosti, nosečnic in doječih mater z embalirano pitno vodo. V primeru fekalne onesnaženosti se izda navodilo za prekuhavanje pitne vode pred uporabo.  V Sloveniji je kljub sorazmerno dobro urejenemu spremljanju kakovosti pitne vode še vedno velik delež prebivalcev, ki se oskrbujejo iz lastnih nenadzorovanih vodnih virov.

 

  • Higienske razmere.

Nevarnost predstavlja tudi slabo vzdrževanje čistoče v okolju – za kar je potrebno umivanje, čiščenje, pa tudi primerno odstranjevanje kemikalij in drugih onesnaževal.

 

  • Bolezni, ki jih prenašajo vektorji oziroma prenašalci.

Prenašalci so največkrat členonožci, mednje pa uvrščamo komarje, klope, peščene muhe, uši in bolhe. V Sloveniji sta najbolj pogosta klopni meningoencefalitis in Lymska borelioza. Vbod klopa je smiselno preprečiti z uporabo repelentov ali pa vsaj skrajšati čas, ko je klop prisesan, tako da se po obisku narave skrbno pregledamo in odstranimo klope. Na NIJZ zato svetujemo primerno zaščito pred klopi.

 

  • Nevarne kemikalije in kemijski povzročitelji hormonskih motenj.

Uporaba kemikalij se je v zadnjih desetletjih močno povečala zaradi ekonomskega in tehnološkega razvoja predvsem v industriji, kmetijstvu, transportu in informacijski tehnologiji. Posledično smo ljudje vsak dan izpostavljeni številnim sintetičnim in naravnim kemikalijam. Otroci vnašajo škodljive kemikalije v svoje telo z vdihavanjem, zaužitjem (materino mleko, voda, živila) ali preko kože. Pomemben vir izpostavljenosti so tudi kemični dodatki v hrani. Potrošniki smo pogosteje izpostavljeni kombinaciji več kemikalij hkrati kot eni sami ali dvema. Za katero koli mešanico kemikalij in njene vplive na zdravje pa so podatki znanstvenih raziskav v splošnem pomanjkljivi. Številne študije povezujejo vnose aditivov tako s pojavom alergijskih reakcij in preobčutljivostjo za hrano ter urtikarijo kakor tudi s pojavnostjo hiperaktivnega vedenja pri otrocih. Nekatere študije pa nasprotno poročajo o zelo nizkem odzivu na izpostavljenost posameznemu aditivu. To je tudi razlog, da so zadnje toksikološke raziskave usmerjene v ugotavljanje vpliva kombinacij različnih kemijskih snovi glede na vrsto in glede na njihovo medsebojno učinkovanje na zdravje.

Kemikalije lahko povzročijo takojšnje (akutne) učinke na zdravje, pa tudi kronične učinke, ki nastanejo z dolgotrajno izpostavljenostjo nizkim odmerkom kemikalij. Številne tovrstne zastrupitve otrok in mladostnikov so nenamerne in jih je mogoče preprečiti z ustrezno uporabo in hranjenjem kemikalij. Kronične izpostavljenosti nizikim odmerkom kemikalij lahko povzročijo številne škodljive učinke na zdravje, vključno poškodbe živčevja in imunskega sistema, debelost, težave z zanositvijo, nekatere vrste raka in poškodbe specifičnih organskih sistemov. Nekatere od teh se pokažejo šele v odrasli dobi, kljub izpostavljenosti v otroštvu.

Posebno skupino kemikalij predstavljajo t. im. kemijski povzročitelji hormonskih motenj (KPHM), to so sintetične ali naravne kemikalije, ki vplivajo na delovanje človekovega hormonskega sistema in povzročajo neželene učinke na razvoj in delovanje organizma ali njegovega potomstva. Pogosto so prisotni v pesticidih, kovinah, aditivih ali onesnaževalih živil in v proizvodih za osebno nego. KPHM povezujemo z neplodnostjo pri moških in ženskah, povečanjem pojavnosti raka dojke, nevrološkimi razvojnimi motnjami pri otrocih in motnjami imunskega sistema. Prenašajo se tudi od matere na otroka preko posteljice in z materinim mlekom.

Varno ravnanje s kemikalijami, še posebej s kovinami, pesticidi in obstojnimi organskimi onesnaževali (POPs – persistent organic pollutants), je nujno za zaščito zdravje otrok in mladostnikov. Na področju proizvodnje in uporabe nevarnih kemikalij ter prometa z njimi je Slovenija vzpostavila visoke standarde na podlagi nacionalnih predpisov, zakonodaje EU in mednarodnih sporazumov. Izvajanje teh standardov je pomembno prispevalo k zmanjšanju izpostavljenosti prebivalstva nevarnim kemikalijam.

Več informacij o KPHM: State of the Science of Endocrine Disrupting Chemicals 2012

 

  • Sevanje.

Sevanje je naravno prisotno v našem okolju. Poleg naravnih virov radioaktivnosti v zemlji, vodi in zraku k naši izpostavljenosti ionizirnemu sevanju prispevajo rudarstvo, uporaba naravno radioaktivnih snovi pri proizvodnji električne energije, v nuklearni medicini, proizvodnji in uporabi potrošniških izdelkov ter v vojaške in industrijske namene.

Ionizirno sevanje je znan dejavnik tveganja za nastanek raka. Med ta sevanja sodijo rentgenska sevanja, radioaktivna sevanja v zemeljski skorji in zunaj nje ter radon. Ultravijolično sevanje, katerega glavni vir je sonce, je neposredni vzrok kožnega raka. Tveganje za kožnega raka se poveča z visoko izpostavljenostjo v otroštvu. Pri neionizirnih sevanjih nizkih frekvenc vplivi elektromagnetnih polj, ki so prisotna predvsem v okolici električnih daljnovodov, na pojav otroških rakov z biološkimi raziskavami sicer ni bil dokazan, vendar obstajajo številne epidemiološke raziskave, ki kažejo na povezavo med izpostavljenostjo elektromagnetnim poljem doma in/ali zaradi bivanja v bližini visokonapetostnih električnih vodov ter blago povišano stopnjo otroške levkemije, zato Mednarodna agencija za raziskave raka (International Agency for Research on Cancer, IARC) vpliv elektromagnetnih polj nizkih frekvenc uvršča med »možne rakotvorne snovi«.

Zaradi hitrega razvoja telekomunikacijskih tehnologij v zadnjih desetletjih se je bistveno povečala raven neionizirnih elektromagnetnih sevanj visokih frekvenc. Mobilne telefone naj bi uporabljalo že več kot 5 milijard ljudi po vsem svetu. IARC je ta sevanja razvrstil v skupino možnih rakotvornih snovi. Svetujemo kar se da omejiti uporabo mobilnih telefonov, predvsem otrokom, ter uporabo slušalk.

V Sloveniji se od leta 2009 izvaja program Varno s soncem, namenjen otrokom, staršem, vzgojiteljem in učiteljem v vrtcih in šolah. Usmerjen je k seznanjanju ciljne populacije o škodljivih posledicah delovanja sončnih žarkov s ciljem doseči spremembo v odnosu do sonca z doslednim upoštevanjem in izvajanjem samozaščitnih ukrepov pred delovanjem sončnih žarkov in zmanjšanje obolevnosti za kožnim rakom.

 

Svojega otroka lahko zaščitite, če poznate in razumete nevarnosti, katerim se lahko izognete.

 

Otroci predstavljajo prihodnost naše družbe. Varovanje zdravja otrok in zagotavljanje okolja, ki bo omogočalo otrokom, da v polnosti razvijejo svoje potenciale kot posamezniki in dejavni člani družbe, predstavlja temelje trajnostnega razvoja.

 

Vir: www.who.int/ceh