Z znanjem do boljšega zdravja

Ostanki herbicida glifosata v nemškem pivu

03. 03. 2016
V Nemčiji so pred kratkim v štirinajstih znamkah nemškega piva odkrili ostanke herbicida glifosata, in sicer v koncentracijah od 0,46–29,76 mikrogramov na liter piva.

V državah Evropske skupnosti (ES) znaša sprejemljivi dnevni odmerek glifosata za kratkotrajno in dolgotrajno peroralno izpostavljenost 0,5 mg/kg telesne mase/dan. Če bi odrasli s telesno maso 60 kg dnevno popil en liter piva, ki vsebuje 30 mikrogramov glifosata, bi bil izpostavljen 0,0005 mg glifosata/kg telesne mase, kar je tisočkrat manj od sprejemljivih odmerkov. Zato v tem primeru pitje piva z ostanki glifosata ne predstavlja tveganja za zdravje potrošnikov zaradi izpostavljenosti glifosatu, vendar pa je treba opozoriti, da uživanje več kot 0,5 litra piva na dan lahko predstavlja tveganje za zdravje zaradi vnosa etilnega alkohola.

O herbicidu glifosatu

Glifosat s kemičnim imenom N-fosfonometil glicin je neselektivni herbicid in je aktivna snov v sredstvih za zatiranje plevela, kot sta Roundup in Boom efekt. Pripravki z glifosatom se v nekaterih državah ES uporabljajo tudi kot desikanti pred žetvijo. V Sloveniji so glifosat začeli pogosteje uporabljati pred 15 leti kot zamenjavo za atrazin.  Glifosat se v okolju hitro razgradi, zato v primerjavi z atrazinom ne ogroža podtalnice. Je dražilen in lahko povzroči hude poškodbe oči, vendar je te učinke možno preprečiti s pravilno uporabo zaščitnih sredstev. Glifosat je strupen za vodne organizme. Pri Evropskem uradu za kemikalije (ECHA), ki je pristojen za razvrščanje kemikalij glede na njihove nevarne lastnosti, glifosat ni razvrščen kot mutagen, rakotvoren, teratogen oziroma strupen ta za razmnoževanje.

V začetku leta 2015 je Evropska agencija za varno hrano (EFSA), pristojna za presoje sredstev za zaščito rastlin, ravno zaključila z rutinsko ponovno presojo glifosata. Nekaj mesecev kasneje je Mednarodna agencija za raziskavo raka (IARC), ki deluje pri Svetovni zdravstveni organizaciji, glifosat razvrstila v 2A skupino rakotvornosti, kar pomeni, da je glifosat verjetno rakotvoren za človeka. Ta odločitev je bila presenetljiva, saj je glifosat veljal za herbicid z relativno majhno nevarnostjo za zdravje ljudi. Strokovnjaki IARC so svojo odločitev sprejeli po pregledu epidemioloških, eksperimentalnih in mehanističnih študij. Po objavi IARC-ove odločitve so študije ponovno pregledali tudi strokovnjaki v posameznih državah članicah ES (vključno s Slovenijo), ki sodelujejo pri ocenah tveganja sredstev za zaščito rastlin v pred-registracijskem postopku. V epidemioloških študijah je bilo ugotovljeno nekoliko povečano tveganje za razvoj ne Hodgkinovega limfona (NHL), ki je vrsta raka krvotvornih organov in bezgavk, multiplega mieloma in glioma. Tveganje je bilo blago povečano v posameznih študijah kot tudi v meta-analizi vseh študij za NHL. Vendar z epidemiološkimi študijami običajno ugotavljamo povezavo med izpostavljenostjo in učinkom, le redko pa je možno z epidemiološkim študijami dokazati vzročnost.  Ključna pomanjkljivost obravnavanih epidemioloških študij je, da so bili preiskovanci izpostavljeni več sredstvom za zaščito rastlin hkrati in da so bili izpostavljeni pripravkom, ki vedno vsebujejo tudi dodatke (npr. izopropilamin, sredstva za zmanjševanje površinske napetosti, sredstva proti penjenju, barvila, biocide, anorganske ione) in nečistote, tako da v takih primerih učinka ne moremo pripisati samo eni snovi, torej v konkretnem primeru glifosatu. Podatki epidemioloških študij, na podlagi katerih je IARC sprejel svojo lansko odločitev, ne zadoščajo za razvrstitev glifosata kot rakotvornega, saj ni možno z zadostno gotovostjo izključiti naključja in vpliva drugih morebitnih dejavnikov vpliva. Ponovno so bile pregledane tudi eksperimentalne študije dolgoročne strupenosti in rakotvornosti na laboratorijskih glodavcih (šest na miškah in štiri na podganah), ki imajo upoštevajoč vso težo dokazov omejeno vrednost. Tudi ponovna presoja genotoksičnosti (možnega škodljivega vpliva na genski material) je zaključila, da glifosat ni genotoksičen (mutagen). Enako velja za  imunotoksičnost. Ponovno se je pokazalo, da je kljub številnim predpisanim postopkom za izvedbo in presojo toksikoloških in epidemioloških študij še vedno izjemno pomembna  ekspertna presoja, ki pa mora upoštevati vso težo dokazov.

V ES ostaja glifosat do nadaljnjega razvrščen kot dražilen in nevaren za okolje (vodne organizme). Na vsak način pa je pomembno, da se intenzivira toksikovigilanca glifosata, predvsem v smislu spremljanja izpostavljenosti in morebitnih učinkov pri ponavljajoči se izpostavljenosti, to je uporabnikov na kmetijskih površinah, delavcev, ki zatirajo plevel ob cestah in železnicah kot tudi vrtičkarjev.