Z znanjem do boljšega zdravja

Opičje koze

01. 08. 2022
Virus opičjih koz se na ljudi lahko prenese ob stiku z okuženo živaljo (največkrat prek glodavcev ali primatov) ali okuženim človekom ali s človeškimi telesnimi tekočinami, ki vsebujejo virus. Prenos med ljudmi je lahko tudi kapljičen. Okužba se širi med osebami, ki so med seboj v tesnem stiku.

V skupkih primerov, ki se trenutno pojavljajo v nekaterih evropskih državah, pa ne gre za uvožene primere, kar je nenavadno, pač pa največkrat za moške, ki imajo spolne odnose z moškimi. 

Klinični potek opičjih koz je običajno blag. Simptomi bolezni so zvišana telesna temperatura, glavobol, bolečine v mišicah, otekle bezgavke, mrzlica in izčrpanost. Običajno se razvije tudi izpuščaj. Ta se pogosto začne na obrazu, nato pa se razširi na druge dele telesa, vključno z genitalijami. Pri nedavno odkritih potrjenih primerih, poročajo o pojavu izpuščajev na področju genitalij. Izpuščaj gre skozi različne faze in je podoben noricam ali sifilisu, preden se končno oblikuje krasta, ki kasneje odpade. Inkubacijska doba bolezni je običajno 6 do 16 dni, lahko pa tudi do 21 dni. Ko krasta odpade, oseba ni več kužna.

Večina zbolelih ozdravi v nekaj tednih. Tveganje za težji potek bolezni je večje pri majhnih otrocih, nosečnicah in imunsko oslabljenih osebah. Smrtnost pri zahodnoafriškem sevu, ki je bil doslej odkrit v primerih, o katerih so poročali v Evropi, je manj kot 1 %.

 

Med trenutno bolj ranljivimi skupinami oz. izpostavljenimi osebami za tveganje za okužbo v Evropi so moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, osebe, ki imajo spolne odnose s priložnostnimi partnerji in osebe, ki imajo več spolnih partnerjev. V primeru pojava značilnih simptomov (predvsem izpuščajev na spolovilih) okužbe z virusom opičjih koz se posvetujte z zdravnikom.


Gradiva: