Z znanjem do boljšega zdravja

Onesnaženost zraka z ultra-finimi delci in ocena možnih vplivov na zdravje zaradi ognjemetov

Ultra-fini delci (UFD) ali nanodelci se nahajajo v zunanjem zraku kot posledica naravnih procesov (erupcije vulkanov, erozije) in človekovih dejavnosti (industrijskih emisij, izpušnih plinov, izgorevanja biomase, varjenja, brušenja). K splošnemu onesnaženju zunanjega zraka v določeni meri pripomorejo tudi ognjemeti in uporaba pirotehničnih sredstev, ki v ozračje dodatno sproščajo UFD.

Šifra Projekta: V3.1642

Naziv projekta: Onesnaženost zraka z ultra-finimi delci in ocena možnih vplivov na zdravje zaradi ognjemetov

Trajanje projekta: 1. 10. 2016–30. 9. 2017

Projekt financirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za zdravje RS, Urad Republike Slovenije za kemikalije.

Vodja projekta: dr. Jerneja Farkaš Lainščak

Sodelujoča RO: NLZOH Maribor

Člani projektne skupine – Povezava SICRIS, na naslednji povezavi.

Povezava na SICRIS podatke za projektno skupino, na naslednji povezavi.

Opis projekta:

V sklopu projekta z naslovom Onesnaženost zraka z ultra-finimi delci in ocena možnih vplivov na zdravje zaradi ognjemetov (V3-1642) bomo na osnovi določitve koncentracije števila UFD v zunanjem zraku na izbranem merilnem mestu v Ljubljani raziskali izpostavljenost UFD, ki nastanejo kot posledica ognjemetov in uporabe pirotehničnih sredstev. Na osnovi sistematičnega pregleda literature bomo poskušali oceniti povezavo med možnimi negativnimi vplivi UFD na zdravje v času ognjemetov in uporabe pirotehničnih sredstev, ko je vsebnost UFD v zraku povišana.

 Faze projekta in njihova realizacija:

V okviru projekta smo v času od oktobra 2016 do avgusta 2017 izvedli meritve UFD v zraku na ožjem območju Ljubljane (merilno mesto Kmetijski inštitut Slovenije). Meritve so vključevale številčne koncentracije UFD po osmih velikostnih razredih od 10 nm do 800 nm. Število UFD je bilo v zimskih mesecih (oktober 2016–marec 2017) več kot dvakrat višje kot v poletnih mesecih (april–avgust 2017). Najvišje mesečno povprečje UFD smo izmerili v velikostnem razredu 100–200 nm in sicer decembra 2016, najvišje urno število delcev pa je bilo izmerjeno v velikostnem razredu 10–20 nm v mesecu novembru 2016.

V opazovanem obdobju sta bila izvedena dva večja ognjemeta v sklopu javnih prireditev v Ljubljani in sicer 1. 1. 2017 in 27. 6. 2017. Vpliv ognjemeta na število izmerjenih UFD v januarju 2017 zaradi visokih vrednosti ozadja ter uporabe ostalih pirotehničnih sredstev ni bil nedvoumno opazen, medtem ko je bilo zaradi nižjih vrednosti ozadja povišanje števila UFD na dan 27. 6. 2017 med 22:00 ter 23:00 uro (v času ognjemeta) izrazito opazno. V tem obdobju smo opazili tudi dobro ujemanje med vsoto povprečnih koncentracij števila UFD in PM10.

Na podlagi koncentracij števila UFD smo izračunali vdihane odmerke UFD [število delcev × 106/kg tm/dan] za vse velikostne razrede in po posameznih starostnih skupinah. Na ta način smo (grobo) ocenili potencialno izpostavljenost prebivalcev. Vdihane odmerke smo primerjali glede na (a) celotno obdobje od oktobra 2016 do avgusta 2017, (b) obdobje, ko ni bilo ognjemetov oziroma uporabe pirotehničnih sredstev večjega obsega (meseci brez ognjemetov) in (c) obdobje, ko so bili izvedeni ognjemeti oziroma uporabljena pirotehnična sredstva večjega obsega (januar in junij 2017). Glede na izračunane odmerke predpostavljamo, da je bila v času ognjemetov potencialna izpostavljenost UFD večja od izpostavljenosti UFD v obdobju brez ognjemetov. Največji vdihani odmerek UFD je bil izračunan v primeru otrok (do 6 let).

Raziskava vsebuje določene pomanjkljivosti, ki so predvsem posledica časovno in finančno omejenega okvira projekta. Ne glede na to so pridobljeni rezultati nakazali povezavo med večjo številčno koncentracijo UFD v zraku in ognjemeti. Posledično to pomeni tudi večjo možnost izpostavljenosti prebivalcev UFD zaradi ognjemetov. Podobno je razvidno tudi iz strokovne in znanstvene literature. Rezultati raziskave predstavljajo tudi dovolj dobro osnovo za načrtovanje in razvoj nadaljnjih študij oziroma raziskav. Te so potrebne za pridobitev več ustreznih podatkov za izboljšano in bolj zanesljivo oceno izpostavljenosti UFD v času ognjemetov. Rezultati te raziskave so, ne glede na omenjene omejitve, že v tej fazi primerna osnova za načrtovanje promocijskih dejavnosti, vključno z ozaveščanjem ljudi glede škodljivega vpliva ognjemetov na kakovost zraka in zdravje ljudi.

Bibliografske reference, ki izhajajo neposredno iz izvajanja projekta:

ŠÖMEN JOKSIĆ, Agnes, KUKEC, Andreja, GOLJA, Viviana, LEŠNIK, Uroš, GOBEC, Matevž, ERŽEN, Ivan, FARKAŠ-LAINŠČAK, Jerneja. Onesnaženost zraka z ultra-finimi delci in ocena potencialne izpostavljenosti prebivalcev zaradi ognjemetov = Air pollution with ultrafine particles and potential exposure assessment due to fireworks. Javno zdravje, ISSN 2591-0906, 2018, vol. 2, št. 1, str. 29-39. http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/somen_joksic_et_al._jz_02-04.pdf. [COBISS.SI-ID 4187365]

FARKAŠ-LAINŠČAK, Jerneja, GOLJA, Viviana, ŠÖMEN JOKSIĆ, Agnes, KUKEC, Andreja, REJC, Tanja, LEŠNIK, Uroš, GOBEC, Matevž, LUKAN, Benjamin, BERTALANIČ, Renato, ERŽEN, Ivan. Onesnaženost zraka z ultra-finimi delci in ocena možnih vplivov na zdravje zaradi ognjemetov: poročilo o izvedenem ciljnem raziskovalnem projektu (V3-1642). Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2017. 33 str., ilustr. : tabele. http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/zakljucno_porocilo-v3-1642.pdf. [COBISS.SI-ID 4126949]