Z znanjem do boljšega zdravja

Okrogla miza »Sladkorna bolezen kot javnozdravstveni izziv v naši družbi – pomen preprečevanja in obvladovanja bolezni«

11. 05. 2016
Letošnji Svetovni dan zdravja, katerega osrednja tema je bila sladkorna bolezen, smo na Območni enoti Maribor 20. aprila obeležili z okroglo mizo na temo preprečevanja in obvladovanja te bolezni.

Dogodka so se udeležili predstavniki zdravstvene stroke (zdravniki družinske medicine, diabetologi, diplomirane medicinske sestre (DMS) iz referenčnih ambulant družinske medicine (RADM) in zdravstveno vzgojnih centrov (ZVC), patronažne sestre, predstavniki društev, lokalne politike in drugi.

Glavni poudarki okrogle mize, ki jo je moderirala Olivera Stanojević Jerković (predstojnica OE Maribor, NIJZ) in katere aktivni člani so bili Matej Rakuša (Oddelek za endokrinologijo in diabetologijo, UKC Maribor), Marjan Šiftar (podpredsednik Zveze društev diabetikov Slovenije), Mirko Topolovec (predsednik Društva diabetikov Maribor), Zvezdana Vražič (DMS v RADM ZD dr. Adolfa Drolca Maribor) in Nataša Vidnar (vodja ZVC MB), so naslednji:

POTREBE

  • Opolnomočenje bolnikov (skrb za hipoglikemijo, pomen zdravega vedenjskega sloga in dejavnikov tveganja). Pomembno je, da vsi vpleteni (zdravniki družinske medicine, diabetologi, ZVC, RADM, društva) govorijo »isti jezik«. 
  • Ustanovitev lokalnih/regijskih svetov po vzoru nacionalne koordinacije. Prepoznati in vključiti vse deležnike, ki se ukvarjajo s sladkorno boleznijo (zdravstvena mreža, civilno - družbena raven).
  • Aktivno vključevanje lokalne skupnosti (npr. vzpostavitev LAS za zdravo prehrano in gibanje s podporo županov).
  • Krepitev sodelovanja društev bolnikov s sladkorno boleznijo z drugimi društvi in združenji ter usklajeno delovanje (pričujoča okrogla miza k temu prispeva).
  • Aktivnejše sodelovanje z vsemi vpletenimi (in ne samo z določenimi) pri preprečevanju in zdravljenju sladkorne bolezni.
  • Boljša vključenost patronažnega varstva.
  • Enoten odziv stroke na marketinško zavajanje ljudi s sladkorno boleznijo (npr. oglaševanje proizvodov, ki ponujajo ozdravitev sladkorne bolezni v 18-ih dneh).
  • Zakonodaja o prostovoljstvu.

PROBLEMI IN OVIRE

  • Še vedno obstajajo veliki pritiski družbe/okolja na prehransko vedenje pri nas.
  • Nekritičnost spletnih sporočil/nasvetov glede obvladovanja SB in tudi nekaterih zdravstvenih strokovnjakov.
  • Število nosečnic s prekomerno telesno težo (zlasti drugorodnic) se zvišuje.
  • Obstajajo razlike v uspešnosti opolnomočenja bolnikov (ni možno opolnomočiti vseh!).
  • Bolniki s sladkorno boleznijo niso dovolj seznanjeni z vlogo referenčnih ambulant.
  • Pacient, ki ima izbranega osebnega zdravnika brez referenčne ambulante je avtomatično napoten k specialistu diabetologu (neenakost!).
  • Potreben je čas za vzpostavitev utečenega dela referenčne ambulante (dodatna izobraževanja, zlasti pri zasebnikih). Vse diplomirane medicinske sestre v referenčnih ambulantah niso od leta 2011 sledile protokolu izobraževanj (npr. vodenje nosečnic s sladkorno boleznijo).
  • Delavnice zdravega hujšanja v ZVC-jih imajo kratkoročen učinek.
  • Neusklajenost informacij, ki jih pridobi bolnik v referenčni ambulanti in ZVC; ponekod ni še ustrezne povezave/komunikacije med RADM in ZVC.
  • Bolniki so velikokrat po številnih napotitvah, ko pridejo do ZVC že vsega naveličani, kar vpliva na motivacijo.
  • Zdravstvenih delavcev je premalo, da bi bili več prisotni in aktivni v društvih.
  • Visoka starost članov društva bolnikov s sladkorno boleznijo lahko ovira izvajanje projekta laični svetovalci (npr. Ptujsko društvo).

PRILOŽNOSTI

  • Projekt »Laični svetovalci«.
  • Nove delavnice v ZVC »Spoprijemanje z depresijo« in »Spoprijemanje s stresom ter tesnobo«. Gre za brezplačne delavnice, ki ne zahtevajo napotnice.
  • Pilotni projekt Šola zdravega življenja (Društvo Maribor).
  • Vzpostavitev sodelovanja ZVC z Društvom za srce za Maribor in Podravje.
  • Širitev RADM.

PREDLOGI

  • Društva bi se morala povezati, ker so dejavniki tveganja enaki. Povezava Društev bolnikov s sladkorno boleznijo v Podravju z Društvom za srce in ožilje za Maribor in Podravje ter s Koronarnimi klubi (veliko članov je skupnih).
  • Društva bi se lahko tesneje povezovala z lekarnami (projekti farmakološke skrbi/svetovanje bolnikom).
  • Ob priložnostnih svetovnih dnevih (Svetovni dan srca, Svetovni dan sladkorne bolezni, ipd.) bi se lahko organizirale skupne aktivnosti v sodelovanju z OE NIJZ
  • Zdravstveni delavci bi morali imeti dostopne in ažurne podatke o Društvih in kontakte posredovati pacientom.
  • Pri izobraževalnem modulu o sladkorni bolezni za referenčne sestre bi se lahko predstavilo Društvo bolnikov s sladkorno boleznijo.