Z znanjem do boljšega zdravja

Odrasli – prevzemite odgovornost in se odzovite ob sumu na zlorabo drog pri mladih!

23. 06. 2020
Najboljša preventiva pred zlorabo drog je ustrezna vzgoja. Kljub temu starši ne morejo preprečiti, da bo njihov otrok morda želel drogo poskusiti. So pa odgovorni, da se odzovejo, ko prve poskuse zaznajo in na ta način preprečijo razvoj zasvojenosti.

Letošnji mednarodni dan proti zlorabi in trgovanju s prepovedanimi drogami je Center za preprečevanje odvisnosti, ki deluje v okviru Nacionalnega inštituta za javno zdravje, obeležil 23. junija 2020 z dnevom odprtih vrat.

Center za preprečevanje odvisnosti deluje že 23 let in je namenjen uporabnikom drog, njihovim staršem in drugi zainteresirani javnosti. Najpogosteje program obiščejo mladi uporabniki drog, srednješolci in njihovi starši, ki pa izkazujejo težave še na drugih področjih kot so šola, težave v odnosih, težave z zakonom, …

 

Kljub temu je delež teh, ki iščejo pomoč, še zmeraj majhen napram podatkom, ki govorijo o tem, kako pogosta je zloraba drog med mladimi. Tako je npr. raziskava HBSC – Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (2018) pokazala, da  je v zadnjem mesecu konopljo uporabljalo 12 % 15-letnikov in 19 % 17-letnikov. Dnevno uporablja konopljo 4 % 17-letnikov. Poleg konoplje narašča uporaba kokaina in ekstazija. Najnovejša raziskava (Anketa o uporabi tobaka, alkohola in drugih drog med prebivalci Slovenije v starosti od 15-64 let), ki jo je leta 2019 opravil NIJZ  kaže, da je najbolj razširjena prepovedana droga v Sloveniji še vedno konoplja.

 

Nacionalni inštitut za javno zdravje

CENTER ZA PREPREČEVANJE ODVISNOSTI

Ljubljanska ulica 4,

2000 Maribor

           T:     02 333 72 51

           M:    031 744 494

           E:     info.cpo@nijz.si

 

V centru zadnja leta v luči sprememb družbe, ki je usmerjena v hitro zadovoljevanje potreb, opažamo spremembe tudi v značilnostih uporabnikov, ki iščejo pomoč. Danes so starši vzgojno nemočni, hkrati pa v ospredje postavljajo svoje potrebe in želje. To se odraža v tem, da težje sprejmejo strokovno pomoč ter pričakujejo hitre rešitve in takojšnje izboljšanje, ne razumejo pa, da so oni tisti, ki bodo morali doma vzpostaviti red, postaviti omejitve, zahteve in nespoštovanje tega ustrezno sankcionirati.

 

Pomembno sporočilo staršem je, da mora vzgoja potekati tako, da otroka pripravi na realnost, ki ga čaka – torej na soočanje in odgovorno spopadanje z napetostmi, problemi in dilemami v okolju, v katerem živi ter da otroke nauči, da le-ti ne bodo iskali bližnjic do dobrih občutkov, ki jih lahko obeta droga. Zato je ključno, da imajo starši jasna stališča o škodljivosti drog in temu primerne zahteve in sporočila, ki jih dajejo otrokom. To ne pomeni, da otrok, katerega starši bodo imeli jasne zahteve in sporočila, ne bo posegel po drogi. Vendar pa je pomembno, da starš ukrepa, kadar za to izve - torej že pri prvih poskusih in ne čaka, da otrok razvije zasvojenost.

 

Nerealno je namreč pričakovati, da bodo mladi zmogli samokontrolo ter sebe zaustavili, se odpovedali nečemu, kar jim nudi zabavo, sprostitev in ugodje ter sprejeli zdrave/odgovorne odločitve. Tega mladi zaradi razvojnih značilnosti kot tudi občutka mladostniške vsemogočnosti ne zmorejo vključiti v svojo presojo in je torej ključno, da prevzamejo odgovornost zanje pomembni odrasli (starši in strokovni delavci, ki prihajajo v stik z mladimi). Če se odrasli ne odzovejo, tvegajo, da mladostnik utrdi poseganje po drogah kot eno izmed strategij spopadanja s frustracijami, za izboljšanje počutja, za zabavo ali za lažjo vključitev v družbo, kar lahko vodi v zasvojenost.

 

Prevzeti odgovornost ne pomeni, da se z otrokom zgolj pogovarjamo in jih poučujemo o škodljivih posledicah uporabe drog, slednje je lahko celo škodljivo, temveč je mladostniku potrebno zagotoviti varno okolje, kar pomeni, da imajo starši  nadzor nad prostim časom, družbo, telefonom, denarjem in podobno.

 

V centru  opažamo tudi, da imajo večji problem tisti starši/strokovni delavci, ki imajo sami toleranten odnos do drog. Tolerantnost družbe do omamljanja in kultura trenutnega dobrega počutja ter posledično tolerantnost posameznika (bodisi zaradi nizke informiranosti na tem področju, zavajajočih informacij s strani medijev na področju drog, morebitne lastne izkušnje iz mladosti,…) so močni dejavniki tveganja za razvoj zasvojenosti med mladimi. Pogosto je to tudi razlog, da starši/strokovnjaki odreagirajo prepozno ali celo dajejo otrokom sporočila, naj kadijo/pijejo po pameti. Mladi pa to žal v lastno škodo izkoristijo in si prevedejo, da je marihuana dovoljena, zdravilna, celo boljša kot alkohol.

 

V Centru za preprečevanje odvisnosti tako vse bolj prepoznavamo potrebo po delu s starši ter povezovanju s strokovnjaki pri obravnavi tega kompleksnega problema.

 

V šolskih letih 2018/2019 ter 2019/2020 smo pričeli z aktivnostmi, ki smo jih poimenovali Povezovalen pristop do mladostništva brez drog. Poteka v obliki dela v manjših skupinah (3 psiho-edukativna srečanja) s svetovalnimi delavci mariborskih srednjih šol, kjer imajo slednji možnost razrešiti svoje dileme na področju drog ter dela z mladostniki. Rezultati tega sodelovanja bodo predstavljeni tudi na Nacionalni konferenci ob mesecu preprečevanja zasvojenosti, ki vsako leto poteka v mesecu novembru.

 

Vesna Šmarčan in Lea Furlan

Strokovni delavki Centra za preprečevanje odvisnosti