Z znanjem do boljšega zdravja

Obeležitev mednarodnega praznika dela 2016: »Pomen ozaveščanja zdravja na delovnem mestu«

26. 04. 2016
Prvi maj že dobro stoletje obeležujemo kot mednarodni praznik dela in je simbol solidarnosti vseh delavcev.

Za današnji čas so značilne hitre spremembe. Dobro so nam poznani izrazi kot so globalizacija, konkurenčnost, gospodarska rast, neoliberalizem ipd. Delavci se srečujejo z dejstvom, da popolna zaposljivost ni več realna, da delovni čas več ni stabilen, da grozi izguba delovnega mesta in da je sama narava dela takšna, da prepogosto prihaja do preobremenitev. Takšne spremembe v družbi in v delovnem okolju vplivajo na posameznika, njegovo počutje in zdravje. Spremenil se je tudi koncept zdravja, saj so nekatere hude nalezljive bolezni izkoreninjene, medtem ko so kronične degenerativne bolezni, kot posledica sodobnega življenja, v porastu. Pri tem ne smemo spregledati vpliva dela in delovnega mesta na zdravje zaposlenih. Delavci tako upravičeno pričakujejo, da jim bo zagotovljeno zdravju neškodljivo delovno okolje in da jim bo zagotovljena socialna varnost za primer začasne ali trajne nezmožnosti za delo.

Da bi spoznali problematiko zdravja zaposlenih in posledično izostankov iz dela zaradi bolniškega staleža, se moramo lotiti analize zdravja delavcev na delovnem mestu. Le to izvedemo s pomočjo kazalnikov bolniškega staleža (npr. delež izgubljenih dni v koledarskem letu, povprečno trajanje bolniškega staleža, pogostost bolniškega staleža) in s pomočjo ostalih kazalnikov negativnega zdravja. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije iz 2010 izgubimo letno zaradi bolniških odsotnosti v Sloveniji več kot 10 milijonov delovnih dni. Po podatkih Kliničnega inštituta za medicino dela prometa in športa  iz 2010 so slovenski delavci odsotni iz dela predvsem zaradi poškodb tako na delu kot izven dela, sledijo jim bolezni gibal, bolezni dihal in duševne ter vedenjske motnje.

V letu 2014 je bilo v Mariboru zabeleženih 67.552 primerov začasne odsotnosti z dela (25.710 pri moških in 41.842 pri ženskah). Skupno število izgubljenih koledarskih dni pa je bilo 1.034.952 (456.313 pri moških in 578.639 pri ženskah). Pogostost začasne odsotnosti z dela v Mariboru upada pri moških in narašča pri ženskah. Trenutno je pri moških višja od slovenskega povprečja, pri ženskah pa nižja. Trajanje (indeks teže) začasne odsotnosti z dela v Mariboru pri moških stagnira, pri ženskah pa upada. Pri moških je podobno slovenskemu povprečju, pri ženskah je nekoliko višje.

Stopnje poškodb pri delu so pri moških višje kot v regijskem in slovenskem povprečju in kažejo trend stagniranja. Pri ženskah so poškodbene stopnje pod regijskim in slovenskim povprečjem, njihov trend nezanesljivo upada. Verjetnost, da se poškoduje pri delu, ima trenutno 29 na 1000 delavcev in 8 na 1000 delavk. Tudi glede na mesto nastanka, so tako poškodbe na delovnem mestu, kot vse poškodbe skupaj (tudi službena pot, pot na delo, pot z dela) nad slovenskim povprečjem. Če pogledamo mariborske podatke po šifrah diagnoz iz leta 2014, vidimo, da je največ bolniških odsotnosti neglede na spol, zaradi nege družinskega člana, sledijo jim bolezni gibal in bolezni dihal. Gledano po spolu je bilo največ moških odsotnih zaradi bolezni gibal, sledijo bolezni dihal ter poškodb in zastrupitev izven dela. Pri ženskah je bilo največ odsotnosti z dela zaradi nege družinskega člana, nato sledijo drugi dejavniki, ki vplivajo na zdravstveno stanje, bolezni gibal ter bolezni dihal.

Ker si vsaka razvita družba želi visoko produktivne in zdrave delavce, s katerimi bi imeli čim manj direktnih in indirektnih stroškov zaradi zmanjšane delovne zmožnosti, je potrebno nenehno razvijati področje varnosti in zdravja pri delu. Velik korak naprej v tej smeri je bil narejen s sprejetjem Zakona o varnosti in zdravja pri delu iz leta 2011. S tem zakonom se določajo obveznosti delodajalca in pravice ter dolžnosti v zvezi z varnim in zdravim delom, kakor tudi ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja. Zakon v 6. členu določa, da mora delodajalec načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu, ki predstavlja celostno skrb za zdravje zaposlenih. Promocija zdravja pri delu stremi k preprečevanju slabega pri delu in k večanju potencialov za izboljševanje zdravja in dobrega počutja na delovnem mestu. Je protiutež nakopičenim težavam v zvezi z zdravjem delavcev.

Aktivnosti na področju promocije zdravja na delovnem mestu, kot so delavnice o zdravem življenjskem slogu, varnosti pri delu, psihosocialnih tveganjih, ergonomiji ipd., pomagajo zmanjšati odsotnost z dela zaradi bolezni ali poškodb. Prav tako izboljšuje posameznikovo učinkovitost in ugodno vplivajo na storilnost. Dodatne prednosti so povečana zavzetost delavcev in spodbujanje ustvarjalnosti. S tem se zmanjšujejo javnozdravstveni izdatki zaradi bolezni in poškodb ter postopoma povečuje dobrobit za tretje življenjsko obdobje.

Ker želimo s promocijo zdravja na delovnem mestu prispevati k boljšemu zdravju zaposlenih v regiji, smo se na območni enoti Maribor Nacionalnega inštituta za javno zdravje priključili projektu »Zdrav delavec na zdravem delovnem mestu – Zdravi na kvadrat 2«. Pri tem pričakujemo, da bomo preko celostnega praktičnega pristopa promocije zdravja na delovnem mestu v lokalnih podjetjih sodelujočih v projektu dosegli dvig kapacitet in kompetenc delovnih organizacij za izvajanje promocije zdravja na delovnem mestu, da se bo več zaposlenih vključilo v brezplačne preventivne programe, da se bodo zmanjšali stroški zaradi bolniških odsotnosti ipd. Kot aktivnosti projekta lahko omenimo Regijske dneve zdravja, pomoč pri uvedbi kotičkov za zdravje znotraj podjetja, mentorska pomoč glede na potrebe v podjetju (psihosocialna tveganja, prehrana, gibanje, ergonomija, debelost, kajenje, uživanje alkohola), spodbujanje za udeležbo v preventivnih programih zdravega načina življenja, povezava podjetij s programi Zdravstveno vzgojnih centrov zdravstvenih domov v regiji ipd.