Z znanjem do boljšega zdravja

Ob svetovnem dnevu zdravja - vsakodnevni izziv, kako ohraniti dobro počutje

06. 04. 2021
Celje, 6. april 2021 – Ob svetovnem dnevu zdravja, 7. aprilu, ki ga letos povezuje slogan Zgradimo pravičen in zdrav svet, so na Območni enoti Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje osvetlili zdravje prebivalcev celjske regije skozi razpoložljive podatke iz zdravstvene statistike. Pri tem so napovedali izid nove publikacije Zdravje v občini, ki bo na NIJZ izšla sredi aprila in je pomembna pri sprejemanju odločitev za zagotavljanje zdravja v lokalnem okolju. V zahtevnem obdobju, ki ga je zaznamovala več kot leto dni trajajoča zdravstvena kriza, javnozdravstveni strokovnjaki pozivajo k ohranjanju skrbi za zdravje tudi v času epidemije, dolgotrajnega stresa in izčrpanosti.

»Za preprečevanje okužbe z novim koronavirusom je na mestu upoštevanje osnovnih preventivnih ukrepov, kot so higiena, uporaba zaščitnih mask, redno prezračevanje bivalnih in delovnih prostorov ter upoštevanje fizične razdalje. Nekatere ranljivejše skupine prebivalcev so bile proti covid-19 že cepljene. V prizadevanjih za omejitev širjenja koronavirusa želimo poudariti tudi pomen uporabe aplikacije #OstaniZdrav - za posameznika je smiselno, če si jo naloži tedaj, ko še nima znakov bolezni. Epidemija je v minulem letu mnoge zdravstvene težave še poglobila in povzročila številne prezgodnje smrti. V tem obdobju, ko je življenje močno oteženo za vse generacije, je vsakodnevna skrb za dobro počutje – urejeno spanje, sproščanje, ohranjanje stika z naravo, zadostno telesna dejavnost, uravnoteženo prehrano in negovanje dobrih odnosov z bližnjimi – bistvena za vsakega posameznika in družine,« je povedala prim. Nuša Konec Juričič, specialistka javnega zdravja, vodja področja za nenalezljive bolezni na Območni enoti Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje. »Pandemija je nedvomno vplivala na naš življenjski slog in počutje. Po podatkih raziskav SI-PANDA, ki jih analizira NIJZ, je pandemija med dejavniki življenjskega sloga najbolj vplivala na zmanjšanje telesne dejavnosti. Glede na obdobje pred epidemijo se je povečal delež oseb, ki posegajo po nezdravi hrani, povečal se je tudi delež tistih, ki so pili več alkohola in več kadili.« Dolgotrajna epidemija je močan stresor, ki neizogibno vpliva na vedenja in razpoloženje ljudi, ki pa se vsak zase in na svoje načine soočajo s specifičnimi življenjskimi situacijami in bremeni. »Tudi v času epidemije so na voljo službe pomoči in v njih strokovnjaki, pri katerih lahko posamezniki v stiski poiščejo podporo in razbremenitev. Na voljo je brezplačna telefonska številka 080 51 00, ki deluje 24 ur na dan, vse dni v tednu, in omogoča strokovno pomoč izkušenih psihologov, psihoterapevtov in drugih strokovnjakov s področja duševnega zdravja. V celjski regiji so prebivalcem na voljo tri svetovalnice Posvet – Tu smo zate za psihološko pomoč v stiski. Za posvet s strokovnjakom v svetovalnici v Celju in Laškem lahko pokličete na tel. številko 031 778 772, za svetovalnico v Sevnici pa 031 704 707. Če stiske sami več ne obvladujete in vas ovira v vsakodnevnem delovanju, pokličite in poiščite strokovno podporo. V svetovalnici boste imeli možnost večkratnega posveta s strokovnjakom.«

Ob svetovnem dnevu zdravja so na Območni enoti Celje NIJZ iz razpoložljivih javno zdravstvene statistike izpostavili nekatere podatke o zdravju v Savinjski regiji (v tretji največji regiji v Sloveniji, ki zajame 31 občin z več kot 250.000 prebivalci).

 

Sredi aprila bodo na NIJZ objavili nove publikacije Zdravje v občini za vseh 212 slovenskih občin, iz katerih bo razvidno stanje zdravja v posamezni občini v primerjavi s slovenskim povprečjem. Te informacije so lahko v pomoč lokalni skupnosti pri načrtovanju in izvajanju aktivnosti za krepitev zdravja in preprečevanje zbolevanja prebivalcev. V več lokalnih okoljih so jih prepoznali kot uporaben vir informacij za lokalne deležnike in sprejemanje odločitev na področju skrbi za zdravje.

 

Ključne kazalnike zdravja in nekatera odstopanja v Savinjski regiji glede na zdravstveno sliko v državi je po zadnjih razpoložljivih podatkih povzela Anja Strmšek, zdravnica iz Območne enote Celje NIJZ:

  • Eden najzanesljivejših pokazateljev zdravstvenega stanja prebivalstva je umrljivost. V regiji število umrlih na 100.000 prebivalcev upada, a še vedno ostaja nad slovenskim povprečjem. Upadanje umrljivosti je lahko odraz spremenjene obolevnosti, izboljševanja življenjskih pogojev ter večje skrbi za zdravje, preventivnih programov ter boljše dostopnosti in kakovosti zdravstvene oskrbe in številnih drugih dejavnikov. Umrljivost pred 65. letom - t. i. prezgodnja umrljivost - je v regiji med najnižjimi v Sloveniji in je prav tako v upadanju.
  • V regiji je umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja pri moških in pri ženskah nad državnim povprečjem, spodbudno pa je, da umrljivost pri obeh spolih skupaj značilno upada. Kljub napredku v zdravljenju in izboljšanju življenjskega sloga (upadu kajenja), so bolezni srca in ožilja še zmeraj glavni vzrok smrti v Sloveniji.
  • Je ena od treh regij z največjo stopnjo z zdravili zdravljene sladkorne bolezni. Delež prebivalstva s sladkorno boleznijo je v porastu, na kar vpliva več dejavnikov, med njimi staranje prebivalstva, pojavljanje sladkorne bolezni v nižji starosti, izboljšano zdravljenje in daljše preživetje oseb s sladkorno boleznijo ter povečanje števila oseb s sladkorno boleznijo zaradi razširjenosti dejavnikov tveganja, ki prispevajo k razvoju sladkorne bolezni – predvsem debelosti. Poleg naštetega je večji delež odkrite sladkorne bolezni v določeni meri tudi rezultat aktivnega presejanja za to bolezen v referenčnih ambulantah.
  • Regija izstopa po številu poškodb pri delu na 1.000 zaposlenih (19,2). Po podatkih za leto 2019 je bilo v regiji za 26 % več poškodb pri delu ter za okoli 70 % več smrtnih poškodb pri delu kot v povprečju države. Spodbudno je, da število poškodb pri delu v regiji značilno upada. Na splošno so v Sloveniji za poškodbe pri delu najbolj ogroženi mlajši moški (15-19 let), za katere velja, da so zaradi pomanjkanja delovnih izkušenj slabše usposobljeni kot starejši in v primerjavi s starejšimi pogosteje opravljajo nevarnejša dela.
  • Samomorilni količnik (število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev) je v regiji znatno višji pri moških (35,3) in presega slovensko povprečje. Pri ženskah je samomorilni količnik nižji od povprečja v Sloveniji (5,5). Pri obeh spolih samomorilni količnik upada, vendar nekoliko bolj izrazito pri moških.
  • V regiji značilno narašča delež debelih oseb, starih med 25 in 64 let. Debelost kot kronična presnovna bolezen lahko poveča tveganje za nastanek sladkorne bolezni tipa 2, različnih vrst raka, povišan krvni tlak ter bolezni srca in ožilja in drugih bolezni, vpliva pa tudi na samopodobo posameznika in njegovo psihično zdravje.  
  • Skoraj polovica prebivalcev regije (48 %), starih med 15 in 64 let, je po zadnjih podatkih visoko tveganih pivcev. To so osebe, ki pijejo čez mejo manj tveganega pitja oziroma so se vsaj enkrat v zadnjem letu opile, prav tako vse osebe med 15 in 17 leti, ki so v zadnjem letu popile kakršno koli količino alkohola.
  • Nekaj več kot polovica (56 %) odraslih prebivalcev regije je zadostno telesno aktivnih, kar pomeni, da so vsaj pet dni na teden 30 minut zmerno telesno aktivni. S kolesom, rolerji, skirojem oziroma peš se na delo ali študij običajno odpravi 27 % odraslih prebivalcev regije. Odstotka sta primerljiva s povprečjem Slovenije.
  • Delež oseb, starih med 25 in 74 let, ki niso nikoli kadili, je izmed vseh regij najvišji v Savinjski regiji (55%). Prav tako je delež kadilcev v tej regiji nižji kot v povprečju države in znaša 22 %. S kajenjem je močno povezan raka pljuč, ki je pri obeh spolih na četrtem  mestu med vsemi novo odkritimi raki. 
  • V regiji je bilo pri obeh spolih, v primerjavi s slovenskim povprečjem, manj primerov smrti zaradi možgansko-žilnih bolezni (mednje uvrščamo npr. možgansko kap) na 100.000 prebivalcev. Ob tem narašča delež prebivalcev, ki so preboleli možgansko kap. Beležimo več primerov smrti zaradi koronarne bolezni (ki povzroča srčno kap) in srčnega popuščanja na 100.000 prebivalcev glede na državno povprečje. Beležimo porast odstotka prebivalcev, ki poročajo o povišanem krvnem tlaku in povišani ravni holesterola v krvi. Povišan krvni tlak in holesterol sta dva izmed glavnih dejavnikov, povezanih z nastankom bolezni srca in ožilja.
  • Breme raka se v splošnem iz leta v leto povečuje in zaradi staranja prebivalstva pričakujemo, da se bo v prihodnosti še povečevalo. Po številu novih primerov raka je regija pod slovenskim povprečjem tako pri moških kot pri ženskah. V regiji je umrljivost zaradi rakavih obolenj pod slovenskim povprečjem. Podobno kot tudi sicer v državi, se umrljivost (če ne upoštevamo staranja) zmanjšuje, k čemur v veliki meri prispeva napredna diagnostika in zdravljenje rakavih obolenj. 
  • Eden glavnih pokazateljev zdravstvenega stanja delovno aktivnih prebivalcev je število koledarskih dni bolniške odsotnosti na zaposlenega. V povprečju so bili zaposleni na območju Savinjske regije bolniško odstotni 21 dni, 3 dni več kot v povprečju države. Število koledarskih dni nezmožnosti za delo je v porastu in je višje pri ženskah. Vodilni vzroki začasne odsotnosti z dela v Savinjski regiji predstavljajo bolezni kostnomišičnega sistema in veziva ter poškodbe izven dela, na tretjem mestu so duševne in vedenjske motnje.

Z zdravjem posameznika je močno povezana raven izobraženosti in zaposlenost. Bogastvo znanj in veščin, pridobljenih tekom izobraževanja, posamezniku omogoči lažje reševanje problemov in prilagajanje izzivom iz okolja. Izobrazba poveča možnost za zaposlitev na bolj kreativnih delovnih mestih z več lastnega nadzora, boljšimi prihodki in s tem olajša dostopnost do zdravih izbir. V Savinjski regiji ima četrtina prebivalcev, starih 15 let in več, končano največ osnovno šolo, delež je za dva odstotka višji kot v povprečju Slovenije. Med osebami z nižjo stopnjo izobrazbe je 10 % več žensk kot moških. Dve tretjini prebivalcev (67 %), starih 15 let in več, je delovno aktivnih, kar je nekoliko nad državnim povprečjem.

 

Dodatne informacije:

  • Prim. Nuša Konec Juričič, dr. med., specialistka javnega zdravja, vodja službe za nenalezljive bolezni, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Območna enota Celje, Ipavčeva 18, Celje, T: 03 42 51 202, E: nusa.konec@nijz.si
  • Anja Strmšek, dr. med., specializantka javnega zdravja, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Območna enota Celje, Ipavčeva 18, Celje, T: 051 370 446, E: anja.strmsek@nijz.si