Sporočila za javnost

Ob Mednarodnem dnevu ozaveščanja o hrupu 2014: Za dobro zvočno okolje v vrtcih in šolah

22. 04. 2014
23. aprila 2014 obeležujemo Mednarodni dan ozaveščanja o hrupu, ki poteka že 19. leto zapored.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) opozarjamo, da hrup v vrtcih vpliva na otrokov jezikovni razvoj, učenje, pomnjenje, opravljanje bolj zahtevnih nalog in socialni razvoj otroka, prav tako povzroča stres, vznemirjenost in občutek nemoči.

Namen letošnje akcije z geslom »Zvočno okolje v vrtcih in šolah« je ozaveščanje o pomenu dobrega učnega okolja v vrtcih in šolah za zdrav razvoj otroka.

Zaščiti zvočnega okolja v vrtcih in šolah je v slovenski zakonodaji posvečena posebna pozornost. Kljub temu mnogi vzgojitelji in vzgojiteljice slovenskih vrtcev menijo, da zvočno okolje v njihovih vrtcih ni najboljše. »Rezultati ankete, ki smo jo med 334 vzgojitelji in vzgojiteljicami 108-ih vrtcev izvedli letos na NIJZ, so pokazali, da je dobra petina obravnavanih vrtcev v hrupnem okolju zaradi cestnega prometa, nekoliko manj pa se vzgojitelji pritožujejo zaradi slabe akustike prostorov. V vseh omenjenih  vrtcih pa si želijo izboljšanje stanja,« je ugotovitve povzela doc. dr. Sonja Jeram z NIJZ in opozorila: »Zvočno okolje v vrtcih in šolah omogoča zdrav razvoj otroka. To je še posebej pomembno v današnjem času, ko veliko otrok precejšen del dneva v prvih letih svojega življenja preživi v teh ustanovah.  Znano je tudi, da hrup v vrtcih vpliva na otrokov jezikovni razvoj, učenje, pomnjenje in opravljanje bolj zahtevnih nalog, vpliva pa tudi na otrokov socialni razvoj in lahko prepreči razumevanje pomembnih varnostnih sporočil. Hrup povzroča stres, vznemirjenost lahko pa tudi občutek nemoči.«
 

Obstajajo različni viri hrupa v vrtcih
Hrup v vrtcih lahko izvira od zunaj (hrup cestnega prometa), ali pa je vir hrupa v sami stavbi (delovanje prezračevalne naprave). Hrup pri svojih dejavnostih povzročajo tudi otroci sami. »Otroški glasovi so navadno višji in ostrejši v primerjavi z bolj nizkimi glasovi odraslih. Otroci prilagodijo glasnost govora glede na raven hrupa v okolju, kar posredno lahko privede do hripavosti in poškodb glasilk. Pri reševanju hrupa, ki v vrtcih nastaja zaradi dejavnosti same, želimo opozoriti predvsem na pedagoške ukrepe in med njimi izpostaviti učenje poslušanja,« je povedala doc. dr. Sonja Jeram z NIJZ, ki je zato v pomoč vzgojiteljem prevedla nemško slikanico za otroke in odrasle z naslovom »Dobro, da imam ušesa! Dobro, da slišim!«. Slikanica na poljuden in otrokom prijazen način predstavi ušesa in sluh, zvoke in hrup ter predstavi igre, s katerimi lahko izostrimo poslušanje. Na voljo je tudi predstavitev s fotografijami naših najbolj pogostih ptic in s posnetki njihovih pesmi. »Otroke želimo na ta način spodbuditi, da pozorno prisluhnejo zvokom iz svoje okolice in se zavejo, da so drugi zvoki pri poslušanju lahko moteči. S tem naj spomnimo tudi vse odrasle, da lahko v primeru povzročanja hrupa s tem motijo druge in jim povzročajo zelo neprijetne težave,« opozarja doc. dr. Sonja Jeram z NIJZ.
 

Mladostniki pogosto poslušajo glasbo prek slušalk
Na NIJZ smo v lanskem letu med osnovnimi in srednjimi šolami pripravili anketo z naslovom »Kako pogosto poslušaš glasbo in kakšna zvrst glasbe ti je najbolj všeč?«. Sodelovalo je 1.635 mladostnikov. Na podlagi zbranih rezultatov smo ugotovili, da se mladostniki za poslušanje glasbe v največji meri odločajo zato, da s tem ne motijo drugih. Glasbo najpogosteje poslušajo na vlaku ali avtobusu, pri hoji, med tekom in rolkanjem. Všeč jim je, da jih pri tem ne moti hrup okolice. Glasba iz slušalk jih pomirja, sprošča ter omogoča, da se počutijo dobro, v glasbi uživajo in se zabavajo. Nekateri glasbo na ta način poslušajo, ko jim je dolgčas, drugi so prepričani, da je zvok boljši in da glasbo prek slušalk bolje čutijo. Le peščica mladostnikov zase pravi, da glasbo poslušajo na ta način zato, ker jo lahko poslušajo glasneje. Zanimivo je, da se tako mlajši kot starejši fantje odločajo za bolj pester izbor glasbe predvsem v primerjavi z osnovnošolkami, pri katerih izrazito prevladuje izbira pop glasbe. »Na podlagi zbranih rezultatov smo ugotovili, da dobra petina mladostnikov (12,4 odstotka) s svojimi navadami poslušanja tvega, da bo pri njih v večletnem časovnem obdobju prišlo do poškodbe sluha. Podoben delež so ugotovile različne študije v tujini,« je ugotovitve povzela doc. dr. Sonja Jeram z NIJZ, ki meni, da je z akcijami ozaveščanja za zmanjšanje težav in ohranjanje dobrega sluha mladostnikov smiselno nadaljevati tudi v bodoče.
 

Kazalec o izpostavljenosti hrupu zaradi cestnega prometa
Da bi opozorili na problematiko okoljskega hrupa, smo na NIJZ v sodelovanju z Agencijo RS za okolje (ARSO) izdelali kazalec o izpostavljenost otrok povišani ravni hrupa zaradi cestnega prometa v vrtcih in osnovnih šolah. Kazalec je izdelan za Mestni občini Ljubljana in Nova Gorica, v letošnjem letu pa ga pripravljamo še za Mestno občino Maribor.

Okoljski kazalec kaže, da so otroci v osnovnih šolah in vrtcih v Mestni občini Ljubljani potencialno izpostavljeni previsokim ravnem hrupa zaradi cestnega prometa. Od 110 vrtcev in 53 osnovnih šol je 14 vrtcev in 3 šole v območju hrupa, kjer je na vseh štirih fasadah stavbe presežena mejna vrednost okoljskega hrupa za igrišča (55 dBA), določena kot priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije. V Mestni občini Nova Gorica od 16 vrtcev in 11 osnovnih šol pri nobeni stavbi ta mejna vrednost ni bila presežena na vseh štirih fasadah. V šolskem letu 2010/2011 je bilo tako v Ljubljani potencialno izpostavljenih povišanim ravnem hrupa 498 učencev oziroma 1.429 otrok v vrtcih. Podatke bi bilo nujno upoštevati pri pripravi Operativnih programov varstva pred hrupom ter pri navedenih ustanovah opraviti meritve hrupa v učilnicah in igralnicah ter izvesti omilitvene ukrepe za zmanjšanje hrupa.