Z znanjem do boljšega zdravja

Ob evropskem in svetovnem tednu cepljenja 2016: O pomenu precepljenosti

26. 04. 2016
Od 24. do 30. aprila obeležujemo Evropski in svetovni teden cepljenja. Kot vsako leto, je tudi letos ta teden namenjen ozaveščanju o pomembnosti cepljenja, ki je najbolj učinkovit ukrep za preprečevanje nalezljivih bolezni.

Za večino razvitega dela sveta so nekatere nevarne nalezljive bolezni prav zaradi sistematičnega cepljenja stvar preteklosti. Letošnji teden cepljenja poteka pod sloganom "Zmanjšajmo razlike – cepljenje skozi celo življenje".

Otroci predstavljajo eno od rizičnih skupin, ko govorimo o nalezljivih boleznih, zato ima cepljenje v zgodnjem življenjskem obdobju velik pomen za zdravje posameznika. Iz tega razloga je asist. Zoran Simonović, dr. med., vodja delovnega področja za nalezljive bolezni na območni enoti Maribor Nacionalnega inštituta za javno zdravje, izpostavil predvsem problematiko ošpic in rdečk.

Eliminacija ošpic in rdečk v evropski regiji je eden od pomembnih ciljev, h kateremu stremimo in ga poskušamo doseči že nekaj let. Ošpice so eden od vodilnih vzrokov smrti med otroki, čeprav imamo na voljo varno in učinkovito cepivo. V letu 2014 je zaradi ošpic v svetu umrlo 114.900 ljudi. Zahvaljujoč cepljenju se je med leti 2000 in 2014 število smrti zaradi ošpic zmanjšalo za 79%. Rdečke so virusna bolezen, ki se pojavlja med otroki in mladimi odraslimi. Okužba z rdečkami med nosečnostjo lahko povzroči smrt nerojenega otroka ali prirojene napake pri otroku. Specifično zdravljenje za ošpice in rdečke ne obstaja, obe bolezni pa lahko učinkovito preprečimo s cepljenjem.

Cepljenje ne zaščiti samo cepljene osebe, saj se ob dovolj visokemu deležu precepljenosti (95% precepljenost) pojavi kolektivna imunost, ki zaščiti celotno skupnost, saj z zmanjšanjem števila dovzetnih oseb za okužbo preprečimo širjenje mikroorganizmov med ljudmi. Na ta način zaščitimo pred okužbo tudi osebe, ki zaradi starosti še niso bile cepljene, ki po cepljenju niso razvile zaščite ali pa pri njih cepljenja zaradi osnovnih bolezni ne moremo izvesti. Vsak importiran primer nalezljive bolezni lahko predstavlja vir za širjenje bolezni znotraj populacije. V populaciji, kjer je delež zaščitenih posameznikov visok, se bo bolezen hitro zamejila in njeno širjenje se bo ustavilo.

Precepljenost proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je bila v Sloveniji vedno dovolj visoka, da zagotavlja kolektivno varnost pred širjenjem obolenj. V mariborski regiji je znašala precepljenost v zadnjih dveh letih 96,5% in 95,9%, kar je nekoliko višje od povprečja v Sloveniji. Zavoljo visoke precepljenosti se v naši regiji ošpice in rdečke skoraj ne pojavljajo. V letih od 2000 do 2013 nismo zabeležili nobenega primera ošpic, leta 2014 pa je zbolela ena oseba, ki se je okužila med potovanjem v Bosni in Hercegovini in v otroštvu ni bila cepljena proti ošpicam. Do nadaljnjega širjenja okužbe v regiji zaradi visoke precepljenosti in dobre zaščitenosti prebivalstva ni prišlo.

Dobra precepljenost v Sloveniji tudi kaže, da ljudje razumejo pomembnost cepljenja, ki nam zagotavlja zaščito pred nevarnimi boleznimi, tudi nekaterimi smrtno nevarnimi. S številnimi obsežnimi neodvisnimi raziskavami je bila večkrat zavrnjena domnevna neučinkovitost in nevarnost cepljenja. Tudi v prihodnje ostaja naš cilj ozaveščati starše o učinkovitosti in varnosti cepiv, spodbujati cepljenje in vzdrževati visoko precepljenost. Bolezni, ki so prav zaradi cepljenja postale zelo redke, se lahko namreč ob zmanjšanju deleža zaščitenega prebivalstva začnejo ponovno pojavljati.