Duševno zdravje

Nov priročnik za družinske zdravnike o soočanju z depresijo in s samomorilnostjo

13. 04. 2016
V okviru projekta MOČ, ki ga na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje usmerjajo v izboljševanje storitev na področju duševnega zdravja, je v teh dneh izšel novi priročnik, namenjen družinskim zdravnikom in medicinskim sestram. Vsebina se nanaša na prepoznavanje in obravnavanje depresije ter samomorilnosti pri pacientih v ambulanti družinskega zdravnika.

Priročnik bo v oporo timu družinskega zdravnika pri vsakodnevnem delu, pri katerem je čas, odmerjen za srečanje s posameznikom, zelo kratek. V številnih srečanjih so v ozadju pacientove duševne težave, pogosto depresija in samomorilnost. Pomembno je, da posameznik v duševni stiski z zdravnikom odkrito spregovori o svojih mislih, namerah in trenutnih življenjskih okoliščinah.

»Tim zdravnika družinske medicine se vsakodnevno srečuje z ljudmi z najrazličnejšimi zdravstvenimi težavami. Med temi je tudi depresija, ki je med najpogosteje odkritimi duševnimi motnjami na primarni zdravstveni ravni. Kljub temu skoraj polovico oseb z depresijo še vedno spregledamo, posledično pa so te osebe neustrezno obravnavane in zdravljene ali pa sploh niso. Nezdravljena depresija je eden od dejavnikov tveganja za samomorilno vedenje, ki je v Sloveniji velik javnozdravstveni problem. Zato je tako prepoznavi kot obravnavi depresije kot tudi samomorilnemu vedenju treba namenjati stalno pozornost,« menijo urednice priročnika za zdravstvene strokovnjake, specialistka javnega zdravja Nuša Konec Juričič, psihologinja doc. dr. Saška Roškar in psihiatrinja Petra Jelenko Roth.

Med vsemi duševnimi motnjami odrasli najpogosteje obiščejo osebnega zdravnika zaradi depresije, anksioznosti ali reakcije na hud stres. Po podatkih iz mednarodne raziskave PREDICT-D je depresija prisotna pri okoli 14 odstotkih odraslih pacientov, ki se zdravijo pri družinskem zdravniku. Podobne ugotovitve so razvidne tudi iz slovenske študije, ki jo je opravil Kozel s sodelavci: družinski zdravniki so v času raziskave med svojimi pacienti na osnovi klinične slike odkrili depresijo pri 5,7 odstotkih pacientov, medtem ko je v istem obdobju prag za depresijo s pomočjo samoocenjevalnih vprašalnikov doseglo 10,9 odstotka pacientov, ki so se zdravili pri zdravnikih družinske medicine. Umrljivost pri depresiji je povečana predvsem zaradi samomorilnega vedenja, saj je pri 15 odstotkih ljudi z depresijo samomor glavni vzrok prezgodnje smrti. Izsledki tujih študij kažejo, da mnogi ljudje v mesecih in tednih, preden storijo samomor, pogosteje obiskujejo osebnega zdravnika (po različnih ocenah v obdobju pred samomorom zdravnika obišče od 45 do 81 odstotkov ljudi, razlog zadnjega obiska pri zdravniku pa so v večini primerov težave z duševnim zdravjem). Do podobnih ugotovitev na slovenskem vzorcu so prišli tudi Rodijeva in sodelavci, ugotovili so, da so osebe, ki so umrle zaradi samomora, v zadnjem mesecu pred samomorom pogosteje obiskovale zdravnika družinske medicine. V raziskavi o zdravnikovem doživljanju zadnjega stika s pacientom, preden je ta storil samomor (raziskavo so v sodelovanju z Zdravniško zbornico Slovenije izvedli na Inštitutu Andrej Marušič), so ugotovili, da je več kot polovica od 157 sodelujočih zdravnikov že imela izkušnjo samomora svojega pacienta (54,8 odstotkov). Ti zdravniki so ob zadnjem obisku opazili pri pacientu najpogosteje znake anksioznosti in depresije ter druge težave z duševnim zdravjem, brezup, težave s spanjem in telesne bolečine.

Kot poudarjajo avtorji in urednice priročnika, ima tim družinskega zdravnika dobre možnosti za prepoznavanje in preprečevanje samomorilnega vedenja, še zlasti v povezavi z depresijo in drugimi duševnimi težavami. Za posameznike, ki se znajdejo v duševni stiski, pa je pomembna spodbuda, da o svojih mislih, čustvih in potrebah tudi na glas spregovorijo – s človekom, ki mu zaupajo. To je lahko sorodnik, prijatelj, znanec, duhovnik, sodelavec … psiholog, psihoterapevt, medicinska sestra ali zdravnik. Prav tako lahko pomoč poiščejo svojci tistih, ki imajo duševne težave.

Priročnik Prepoznavanje in obravnava depresije in samomorilnosti pri pacientih v ambulanti družinskega zdravnika

V priročniku so opisane okoliščine, ki spremljajo pojav depresije. Opisani so telesni, čustveni, vedenjski in miselni simptomi depresije. Prikaže vse najpomembnejše informacije o zdravljenju in možnostih obravnave depresije. V poglavju o samomorilnosti je poleg značilnosti samomorilnega vedenja predstavljen tudi način pogovora z bolnikom. Zdravnikom ponuja tudi presejalne vprašalnike za oceno depresije ter praktični algoritem za oceno in obravnavo samomorilnosti. Urednice priročnika so Nuša Konec Juričič, specialistka javnega zdravja, doc. dr. Saška Roškar, psihologinja, in Petra Jelenko Roth, specialistka psihiatrije. Avtorji poglavij so specialisti psihiatrije Leonarda Lunder, Petra Mihelič Moličnik, Anita Lavrenčič Katič in Dušan Lunder, psihologinja mag. Alenka Tančič Grum in sociologinja Marijana Kašnik. Recenzentki priročnika sta red. prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, psihiatrinja, in prim. doc. dr. Danica Rotar Pavlič, specialistka družinske medicine.

Priročnik je javno dostopen na spletnem naslovu na naslednji povezavipriloga pa na naslednji povezavi.

Znano je, da Slovenija sodi med države z najvišjim količnikom samomora. Čeprav je umrljivost zaradi samomora v zadnjih letih precej upadla, zaradi samomora še vedno vsako leto umre od 400 do 500 posameznikov. Samomor stori od trikrat do štirikrat več moških kot žensk, med ženskami pa je več poskusov samomora. Količnik samomora (to je število samomorov na 100.000 prebivalcev) je višji med ljudmi z nižjo izobrazbo, med ovdovelimi in ločenimi ter narašča s starostjo. Problematiko samomora upravičeno uvrščamo med javnozdravstvene probleme. Pod okriljem projekta MOČ na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje skušajo tudi z izidom novega priročnika prispevati k povečevanju znanja med zdravstvenimi strokovnjaki in s tem k omejevanju samomorilnosti. Projekt je financiran iz virov Norveškega finančnega mehanizma 2009-2014.

Povezane vsebine