Duševno zdravje

Ničelna toleranca do nasilja nad ženskami

23. 11. 2020
25. november - Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami

Vsako nasilje pomeni kršitev človekovih pravic!

Po slovenski nacionalni raziskavi je vsaka druga ženska (56,6 odstotkov) od dopolnjenega 15. leta starosti doživela eno od oblik nasilja (Poročilo o nacionalni raziskavi o nasilju v partnerskih odnosih in zasebni sferi, 2010).

 

Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami

25. november je mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami, temu je posvečen vse od leta 1981, ko ga je Organizacija združenih narodov razglasila v spomin na sestre Mirabal, ki so bile v Dominikanski republiki umorjene leta 1960.

Nasilje nad ženskami je družbeni problem

Nevladne organizacije v Sloveniji ocenjujejo, da je nasilje prisotno v vsaki peti družini v Sloveniji; posilstvo doživi vsaka sedma ženska; le 5 odstotkov vseh žensk z izkušnjo nasilja išče kakršnokoli pomoč.

 

Pojav nasilja je odvisen od tega, kako družba nanj reagira. Lahko ga sankcionira in obsodi ter ga s tem ustavlja in zmanjšuje ali pa ga tolerira, spregleda ali minimalizira. Zato je nasilje družbeni problem in ne le individualen problem posameznice, ki ga doživlja. Nasilje nad ženskami je družbeni problem tudi zaradi posledic, ki jih prinaša. Pomaga namreč ohranjati neravnovesje moči med spoloma, neravnovesje v moči pa lahko vodi do zlorab in tako se, ob še vedno visoki družbeni tolerantnosti, nasilje nadaljuje. Če se ženske trudijo preživeti v nasilnem odnosu in poskrbeti za svojo varnost, svojih moči ne morejo vlagati v druga področja svojega življenja. Pomemben vidik nasilja nad ženskami je tudi finančni, saj je nasilje nad ženskami hkrati velika finančna obremenitev za državo, saj zaradi nasilja nastajajo dodatni stroški zdravljenja, stroški zaradi odsotnosti z dela, stroški povezani s preprečevanjem nadaljnjega nasilja in drugi.

Nasilje je družbeni problem tudi zaradi dejstva, da vpliva na vse ljudi, na tiste, ki so ga doživeli, kot tudi na tiste, ki poznajo ali so opazili osebe, ki so ga doživele ali povzročile. Nasilje je prisotno ne glede na osebne okoliščine in otežuje osebni razvoj ljudi ter njihovo delovanje. Najpogostejša oblika nasilja v družini je nasilje nad ženskami. Rezultati slovenske nacionalne raziskave o nasilju v partnerskih odnosih in zasebni sferi (2010) so pokazali, da so v 90,8 odstotkov žrtve nasilja ženske, povzročitelji pa moški.  

Nasilje je tudi javnozdravstveni problem

Resolucija Svetovne zdravstvene organizacije (1996) je nasilje v družini opredelila kot javnozdravstveni problem. Nasilje v družini povzroča številne kratkotrajne in dolgotrajne zdravstvene posledice. Kakršnakoli oblika nasilja ima opazne posledice na zdravstveno stanje osebe v obliki telesnih in tudi psihosomatskih posledic. Pomembno je poudariti, da je stik z zdravstvenimi službami lahko tudi edina priložnost, ki jo ima oseba, ki doživlja nasilje v družini, zato je ustrezno ukrepanje zdravstvenega osebja ključno. Raziskava, opravljena v sklopu projekta Prepoznava in obravnava žrtev nasilja v sklopu zdravstvene dejavnosti, nakazuje, da se zdravstveno osebje pogosto srečuje z žrtvami nasilja v družini. V priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije (2013) za zmanjševanje partnerskega nasilja in nasilja nad ženskami je zato poudarjena potreba po okrepljenem odzivanju ter ustreznejšemu obravnavanju žrtev v zdravstvenem sistemu. Zdravstvene posledice nasilja so vseobsegajoče; telesne, duševne, spolne, reproduktivne (spontani splavi idr.), vedenjske in druge dolgoročne posledice.

Slika 1: zdravstvene posledice nasilja

 

Slika 2: zdravstvene posledice nasilja

Mednarodni boj proti nasilju nad ženskami

Republika Slovenija je podpisnica Istanbulske konvencije - Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima. Istanbulska konvencija je prvi mednarodno zavezujoči instrument za preprečevanje in boj proti nasilju nad ženskami, ki določa pravne norme, s katerimi naj bi preprečili nasilje na podlagi spola.

Vsebino Istanbulske konvencije si lahko pogledate preko pripete povezave.

Odzovimo se! Recimo stop nasilju v družini in družbi!

Nasilje v družini v času epidemije covid-19

Študije, ki so jih opravili različni strokovnjaki, potrjujejo, da se nasilje v družini v obdobjih kriz poveča in razširi. Z zajezitvenimi ukrepi za širjenje korona virusa ljudje ostajajo doma, vendar dom ni varen prostor za vse. Nasilje v družini se je med epidemijo covid-19 povečalo, ljudje so izolirani v nevarnih okoljih, zaprtih z nasilno osebo, z omejenim dostopom do podpore in pomoči. Zadnji podatki kažejo, da se je od izbruha korona virusa nasilje nad ženskami in otroki, zlasti nasilje v družini, povečalo. Osebe, ki so nasilne, sedaj lažje izvajajo popoln nadzor nad svojim partnerjem, njihovim početjem in omejujejo stike z okolico ter bližnjimi. Bolj kot kadarkoli je pomembno, da naslovimo nasilje nad ženskami in nasilje v družini ter da ukrepamo, če smo priča nasilju.

Nasilje med nosečnostjo

V Sloveniji se nasilju nad ženskami med nosečnostjo kot delu nasilja v družini posveča nekaj pozornosti, vendar izzivi in prostor za izboljšave na tem področju še ostajajo. V prvi slovenski Nacionalni raziskavi o nasilju v zasebni sferi in v partnerskih odnosih (2010) se je razkril alarmanten, vendar primerljiv odstotek nasilja med nosečnostjo, kot ga navajajo tuje raziskave. O nasilju v nosečnosti je poročalo 5,5 odstotkov žensk. Tuje raziskave (WHO, 2011) so pokazale, da je nasilje v družini pogostejše kot se zdi. Nasilje, ki je bilo v partnerskem odnosu ali družini prisotno že prej, se v času nosečnosti nadaljuje ali pa celo poveča. Nasilje med nosečnostjo poveča tveganje za depresijo in tesnobo, po porodu pa otežuje povezanost med materjo in otrokom ter možnosti za dojenje. Ženske so razpete med skrbjo za novorojenčka in morebitne druge otroke ter možnostmi za zapustitev in prekinitev nasilnega odnosa. Nasilje med nosečnostjo ima lahko posledice za nosečnico in novorojenčka, zato je pomembno, da imajo ženske na voljo pomoč in podporo, ker ima nasilje posledice za oba. 

Če želimo pokazati solidarnost, je sedaj pravi čas za to – solidarnost je tudi sosedsko opozarjanje na nasilje. Kadar opazite nasilje, ga ne ignorirajte. Prijavite ga na pristojni center za socialno delo, policijsko postajo ali pa izpolnite anonimno e-prijavo nasilja v družini preko spletne strani.

 

Za strpno družbo in življenje brez nasilja!

 

Brownridge, A. D., Taillieu, T. L., Tyler, K. A., Tiwari, A., Chan, K.-L., Santos, S. C. (2011), Pregnancy and intimate partner violence: risk factors, severity, and health effects. Violence Against Women- Dostopno na: https://journals.sagepub.com/doi/abs/10.1177/1077801211412547

Dalli, H. (2020), Korona virus in nasilje v družini: nesorazmerno tveganje žensk. Dostopno na: https://www.dnevnik.si/1042927764

Društvo za nenasilno komunikacijo (ur. Veselič, Š.). (2007), Nasilje! Kaj lahko storim? Dostopno na: https://www.policija.si/svetujemo-ozavescamo/oosebna-varnost/nasilje-v-druzini

Društvo za nenasilno komunikacijo. (2020), Nasilje nad ženskami. Dostopno na: https://www.drustvo-dnk.si/o-nasilju/nasilje-nad-zenskami.html#b

Horvat, D., Matko, K. (2016), Kako poročati o nasilju v družini in o nasilju nad ženskami – priročnik Društva SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja). Dostopno na: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E2XY5L4K/?query=%27keywords%3Dnasilje+nad+%C5%BEenskami%27&pageSize=25

Kopčavar Guček, N. (b.d.), Zdravstvene posledice nasilja v družini – je mogoče premagati ovire in preprečiti posledice? Prepoznava in obravnava žrtev nasilja v družini v okviru zdravstvene dejavnosti. Dostopno na: http://www.prepoznajnasilje.si/docs/default-source/izdelki/n-kop%C4%8Davar-gu%C4%8Dek_predavanje_zdravstvene-posledice-nasilja-v-dru%C5%BEini---je-mogo%C4%8De-premagati-ovire-in-prepre%C4%8Diti-posledice.pdf?sfvrsn=0

Leskošek, V., Urek, M., Zaviršek, D. (2010), Poročilo o nacionalni raziskavi o nasilju v zasebni sferi in v partnerskih odnosih.

Šimenc, J. (2016), »Vsi smo preobremenjeni, a zdaj pa še to«: pogledi zaposlenih v socialnih in zdravstvenih službah na (ne)sodelovanje v multidisciplinarnih timih v primerih nasilja v družini. Socialno delo, 55, 1-2.

Zaviršek, D. (1993), Nasilje kot del intimnosti, spolne zlorabe otrok in posilstva: kaj pa socialno delo?  Dostopno na: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CHKII7JC

Zavod Emma. (2013), Nasilje nad ženskami. Dostopno na: http://zavod-emma.si/o-nasilju/nasilje-nad-zenskami/

World health organization. (2011), Intimate partner violence during pregnancy. Dostopno na: https://www.who.int/reproductivehealth/publications/violence/rhr_11_35/en/