Z znanjem do boljšega zdravja

Navodila za prezračevanje prostorov izven zdravstvenih ustanov v času širjenja okužbe COVID-19

09. 06. 2020
Prezračevanje prostorov, v katerih se zadržujejo ljudje, je za namen preprečevanja širjenja novega koronavirusa SARS-CoV-2 med prebivalstvom, pomembno in smiselno. Pretekle izkušnje s SARS-COVID kažejo, da obstaja možnost prenosa virusa preko sistemov za mehansko prezračevanje ob njihovem neustreznem delovanju in vzdrževanju [1, 2].

V času epidemije s COVID-19, priporočamo upoštevanje sledečih priporočil za prezračevanje prostorov in vzdrževanje sistemov za ventilacijo:

  • V času prisotnosti ljudi v prostorih je potrebno stalno zračenje z dovajanjem zunanjega svežega zraka, z največjim možnim pretokom zraka.
  • Kjer je možno se izogibajte prenatrpanih in slabo zračnih prostorov, vzdržujte medsebojno razdaljo.
  • Nastavitve mehanskega prezračevanja:
    • Mehansko prezračevanje naj deluje ves čas (24/7). Na običajnih oziroma povišanih nastavitvah pretoka zraka naj deluje vsaj 2 uri pred prihodom ljudi in še vsaj 2 uri po njihovem odhodu. V času ko so ljudje pristojni v prostorih naj mehansko prezračevanje deluje s povečanim pretokom zraka. Preostal čas lahko prezračevanje deluje pod zmanjšanim pretokom zraka.
    • Kjer mehanskega prezračevanja ni možno nastaviti na povečan pretok zraka se svetuje sočasno naravno prezračevanje prostorov (z odpiranjem oken).
    • Prezračevalni sistemi, ki zahtevajo nastavitev vrednosti CO2 naj se nastavijo na nižjo vrednost od običajne, zadostuje nastavitev na 400 ppm.
  • Prezračevanje toaletnih prostorov:
    • V toaletnih prostorih z mehanskim prezračevanjem mora ventilacija delovati 24/7, s podtlakom, za preprečevanje prenosa po fekalno-oralni poti.
    • Odpiranju oken v toaletnih prostorih z mehanskim ali pasivnim načinom prezračevanja se moramo izogibati, saj to lahko povzroči, da zrak iz toaletnih prostorov začne prehajati v druge prostore.
    • Uporabnike toaletnih prostorov je potrebno obvestiti naj izplakujejo straniščne školjke s pokritim pokrovom, da se prepreči prenos kapljic v zrak.
  • Varna uporaba prezračevalnih sistemov z rekuperacijo toplote:
    • V primeru netesnosti sistemov z rekuperacijo toplote se lahko delci z virusom v izstopnem zraku ponovno vrnejo v prostore z vstopnim zrakom. Netesnost takšnih sistemov je lahko posledica nameščenosti rekuperatorjev slabše kvalitete, ob nepravilni namestitvi in pri slabem vzdrževanju sistemov. Puščanje takšnih sistemov mora biti nižje od 5% in se mora izravnavati s povečanjem pretoka zraka, skladno s standardom EN 16798- 3:2017.
    • Najpogostejša napaka je, da ventilatorji delujejo tako, da se ustvari višji tlak na odvodni strani sistema, kar povzroči uhajanje izstopnega zraka v dovodni prezračevalni kanal.
    • V primeru suma netesnosti sistema svetujemo, da se posvetujete z vzdrževalcem sistema, kako bi lahko preprečili nastanek visokega tlaka na izstopni strani.
  • Nastavitve kroženja zraka centraliziranih sistemov je potrebno izključiti.
    • Prezračevalne centralizirane sisteme ali klimatske naprave je potrebno nastaviti tako, da se zrak izmenja le s svežim zunanjim zrakom, brez recirkulacije zraka.
    • V prostorih, kjer se nahaja več ljudi, se načeloma svetuje izklop sistemov z lokaliziranim (na nivoju posameznih prostorov) kroženjem zraka (npr. ventilatorski konvektorji, indukcijske enote), z namenom preprečitve ponovne suspenzije delcev z virusi v zrak. Izjemoma, ko je delovanje ventilatorskih konvektorjev in indukcijskih enot pomembno za zagotavljanje optimalnih pogojev toplotnega udobja, ti lahko delujejo, vendar morajo v tem primeru delovati ves čas, da se prepreči zadrževanje virusa v sistemu.
    • Uporaba sobnih ventilatorjev v prostorih, kjer se zadržuje več ljudi je odsvetovana. V primeru, da ni možnosti drugih načinov ohlajevanja prostorov za zagotavljanje optimalnih temperaturnih razmer je potrebno postaviti ventilator tako, da ta ne bo vpihoval zrak direktno z ene osebe na druge.
    • Navedenih priporočil se je potrebno držati tudi v primeru nameščenosti zračnih filtrov. Običajni filtri, ki so nameščeni v prezračevalnih kanalih niso učinkoviti pri filtriranju delcev z virusi (to lastnost imajo le HEPA filtri).
  • Spreminjanje vlage in temperature v prostorih nima vpliva na prenos okužbe s COVID-19, lahko pa vpliva na preživetje virusa.
    • Sistemi ogrevanja in ohlajanja se lahko uporabljajo kot običajno, ob upoštevanju zgoraj navedenih navodil glede kroženja zraka. Odsvetuje se nastavitev temperature pod 21 °C in vlage pod 40 %, saj so to optimalni pogoji za preživetje virusa.
  • Svetuje se redno čiščenje prezračevalnih sistemov in klimatskih naprav, skladno z navodili proizvajalca oziroma vzdrževalca sistemov oz. naprav. Dodatna vzdrževalna dela niso potrebna.
    • Prezračevalni sistemi niso vir okužbe s SARS-CoV-2, če se držimo zgoraj navedenih priporočil priporočil čiščenja in vzdrževanja sistemov, povečanja pretoka svežega zunanjega zraka, varne uporabe prezračevalnih sistemov z rekuperacijo toplote in priporočil glede nastavitev kroženja zraka.
  • Menjava zračnih filtrov:
    • Pogostejša menjava običajnih zračnih filtrov ni potrebna. Zamašeni filtri niso vir kontaminacije s SARS-CoV-2, vendar zmanjšujejo dovod svežega zunanjega zraka. Menjava filtrov naj sledi običajnemu postopku, ko so preseženi tlaki ali glede na plan vzdrževanja.
    • Odsvetuje se zamenjava obstoječih filtrov z drugimi tipi filtrov.
    • Vzdrževalci naj glede uporabe varovalne opreme pri menjavi filtrov upoštevajo navodila svojega pooblaščenega zdravnika, specialista medicine dela.
    • HEPA filtri naj se shranijo v zaprti vrečki vsaj 2 tedna preden se odvržejo kot odpadek.
    • Uporaba čistilcev zraka je smiselna le pri čistilcih s HEPA filtri.

Navedeni nasveti so povzeti po smernicah Federation of European Heating, Ventilation and air conditioning association (REHVA) [3] in priporočili Global Heat Health Information Network pripravljene v sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo [4], za katere avtorji poudarjajo, da še ni povsem znano, v kakšni meri so učinkoviti, saj je o prenosu novega koronavirusa SARS-CoV-2 še več neznank. Kljub temu na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje priporočamo upoštevanje navedenih priporočil.


Viri:

1. European Centre for Disease Prevention and Control (2020). Guidelines for the use of non-pharmaceutical measures to delay and mitigate the impact of 2019-nCoV. ECDC TECHNICAL REPORT, dostopno na naslednji strani. 

2. SZO (2020). Getting your workplace ready for COVID-19, dostopno na naslednji strani.

3. Federation of European Heating (2020). Ventilation and air conditioning associations. REHVA COVID-19 guidance document ver 2, dostopen na naslednji strani

4. Global Heat Health Information Network (2020). Heat and COVID-19 Information Series. Dostopen na naslednji strani.