Moje okolje

Napotki prebivalcem ob večjih požarih

Moje okolje

Zadnje posodobljeno: 09.06.2017
Objavljeno: 09.06.2017

Ob požaru nastanejo različne škodljive snovi, odvisno od materialov, ki jih je zajel ogenj, temperature in drugih pogojev pri gorenju.

Plinom in delcem, ki nastajajo pri požaru, smo neposredno izpostavljeni z vdihavanjem, kasneje pa lahko tudi preko hrane in vode. Z vdihavanjem ali zaužitjem  te snovi vstopijo v naš organizem in lahko škodljivo vplivajo na naše zdravje. Posledice za zdravje so lahko takojšnje ali zakasnele. Močno so odvisne od vrste onesnaževala, količine vnesene v telo, časa in stopnje izpostavljenosti, načina vnosa ter dovzetnosti posameznika.

Vdihavanje visokih koncentracij delcev in drugih onesnaževal lahko povzroča takojšnje draženje dihalnih poti, prizadene pa lahko tudi druge organske sisteme. Telo se v takšnih primerih odzove z vnetjem sluznic, ki ima za posledico solzenje in pekočo bolečino oči ter izcedek iz nosa, kašljanje in oteženo dihanje. Težave bolnikov z obstoječimi akutnimi in kroničnimi boleznimi dihal (npr. astma ali kronične obstruktivne pljučne bolezni – KOPB) se  lahko poslabšajo. Stanje bolezni se lahko poslabša tudi pri bolnikih z boleznimi srca in ožilja.

Še posebej so ogroženi dojenčki in otroci, nosečnice, starejši ljudje, ljudje z boleznimi srca in ožilja, ljudje z boleznimi  dihal (astmo, KOPB in bolniki z drugimi kroničnimi pljučnimi boleznimi), sladkorni bolniki.

Onesnaženemu zraku se lahko izognemo le z umikom v manj onesnaženo okolje. Nekaj časa lahko to zagotavljamo z zadrževanjem v zaprtih prostorih.

Delce, ki so lahko dodatno onesnaženi z nevarnimi organskimi in anorganskimi snovmi, lahko tudi zaužijemo. Med drugim se namreč posedajo tudi na sadje in zelenjavo ter na rastline, ki so krma za živali. Z dežjem se spirajo tudi v tla ter površinske in podzemne vode, tako bi se lahko preko podzemne vode onesnažili vodni viri in posledično tudi pitna voda.

Priporočila za prebivalce:

  • Ves čas upoštevajte priporočila ekip za reševanje oz. Uprave RS za zaščito in reševanje.
  • Osebe, ki so bile izpostavljene dimu in smradu in čutijo zdravstvene težave naj se posvetujejo s svojim  zdravnikom.
  • Osebna dekontaminacija: če ste bili izpostavljeni materialom, ki so nastajali pri požaru,  previdno slecite kontaminirano obleko, s čim manjšim prašenjem ter jo shranite v plastično vrečko. Glede nadaljnjega ravnanja z obleko spremljajte nadaljnja navodila. Izpostavljeno kožo operite z velikimi količinami mila in vode. Obrišite se in ponovno izperite.
  • Izogibajte se prizadetih območij, razen, če so reševalne ekipe že sporočile da je vrnitev na prizadeta območja varna.
  • V kolikor je v okolici pogorišča še vedno izrazit vonj, smrad po požaru, priporočamo zadrževanje izven območja ali v zaprtih  prostorih. Zadrževanje v zaprtih prostorih je začasna rešitev saj se koncentracije onesnaževal v zraku v notranjih prostorih tudi pri zaprtih oknih in vratih počasi izenačijo s koncentracijami zunaj.
  • Izključiti je potrebno umetno prezračevanje, če ima zajem zunanjega zraka.
  • Če je vidna kakršnakoli onesnaženost okolja, je najbolje, da se temu področju izognete dokler ta območja niso očiščena.
  • Za preprečitev vnosa preko kože se izogibajte dotikanju izpostavljenih površin, tekočin, ki so povezane s požarom in čim bolj zmanjšajte izpostavljenost izpustom v zrak tako, da se gibljete stran od ognja oz. pogorišča in se ne zadržujete v območju dima.
  • Uporaba pitne vode – upoštevajte priporočila upravljavca vodovoda oz. Uprave RS za zaščito in reševanje.

V kolikor se oskrbujete z vodo iz kapnice do nadaljnjega oziroma novih priporočil odsvetujemo njeno uporabo.

  • Priporočamo, da vrtnine in sadje, ki bi glede na doseženo stopnjo rasti oz. zrelosti že bili primerni za uporabo, ne uporabljate. Navedena priporočila veljajo tudi za ostale plodove, do objave nadaljnjih navodil ter s tem povezanih morebitnih drugačnih napotkov oziroma novih priporočil.
  • Če je možno, preprečite raznos onesnaževal (pepela) v neonesnažena območja (npr. menjava obutve pri prehodih iz onesnaženega predela v čisti predel, iz vrta v stanovanje). Pred vstopom v bivalne prostore z mokro krpo/brisačo obrišite tudi hišne ljubljenčke in tudi zanje poskrbite, da se ne oz. čim manj zadržujejo na onesnaženem območju dokler ta območja niso očiščena.
  • Vrtci in šole na prizadetem območju naj smiselno upoštevajo vsa zgoraj navedena priporočila.
Za dobro javno zdravje
NIJZ

Zaščitimo se pred boleznimi, ki jih prenašajo klopi

Podrobno
Cepljenje

Obeležitev evropskega in svetovnega tedna cepljenja 2024

Podrobno
Cepljenje

Cepiva proti posameznim boleznim – Meningokokne okužbe

Podrobno