Cepljenje - za splošno javnost

Najpogostejša vprašanja in odgovori o uvedbi cepljenja proti KME v Program cepljenja

20. 05. 2019

Kakšen je postopek širitve nacionalnega programa cepljenja?

Do sedaj so se vsa cepljenja uvajala v Program cepljenja tako, da se je cepljenje začelo pri eni generaciji – običajno otrok. Pri vsakem uvajanju cepljenja v program se temeljito preuči katera skupina prebivalcev je najbolj ogrožena in bi ji to cepljenje glede na znanstvene dokaze prineslo največ koristi. Nato se določi generacija, s katero se rutinsko cepljenje začne – vedno je namreč treba nekje začeti s cepljenjem.

Predlog za uvedbo novosti (razširitve programa cepljenja) mora predlagatelj podrobno obrazložiti in finančno ovrednotiti ter poslati v presojo Zdravstvenemu svetu, ki odloči ali se bo novost v prihodnosti lahko financirala s strani ZZZS. Ko so zagotovljena sredstva, se program lahko začne izvajati.

Zakaj sta bili za program cepljenja proti KME izbrani starostni skupini odraslih, starih 49 let in otrok, starih 3 leta?

V primeru klopnega meningoencefalitisa je bila, glede na podatke o obolevnosti in bremenu bolezni, strokovna odločitev, da se v program cepljenja vključi eno generacijo otrok in eno generacijo odraslih.

Obolevnost za klopnim meningoencefalitisom je v Sloveniji namreč največja pri starostni skupini 55 do 64 let, zato je bilo cepljenje odraslih smiselno umestiti v eno od starostnih skupin pred tem (49 let stari odrasli). Čeprav je pri otrocih potek bolezni večinoma blažji, pa je zaradi morebitnih dolgotrajnih posledic bolezni, breme bolezni tudi pri otrocih veliko, zato je v program zajeta tudi ena generacija otrok (3 leta stari otroci). Starost 3 leta je bila pri otrocih izbrana zato, ker je tudi pri tej starosti sistematski pregled, na katerem se s cepljenjem lahko prične in ker se na tem pregledu še ne opravlja nobeno drugo cepljenje.

Zakaj sta v Program cepljenja vključeni samo ti dve starostni skupini?

Z izvajanjem programa pri omenjenih dveh starostnih skupinah bosta v program cepljenja vsako leto vključeni novi generaciji odraslih, starih 49 let in otrok, starih 3 leta, s čimer bomo postopoma dosegli vedno večjo precepljenost slovenskih prebivalcev.

Z organizacijskega in stroškovnega stališča bi v program cepljenja težko  vključili več kot eno generacijo otrok in eno generacijo odraslih naenkrat. Pediatri in družinski zdravniki, ki so izvajalci cepljenja bi težko cepili več generacij naenkrat.

Kakšni so stroški izvajanja programa cepljenja proti KME za ti dve izbrani generaciji?

Za nov program cepljenja proti KME za eno generacijo otrok in eno generacijo odraslih (pri ocenjenem deležu cepljenih 50%) znašajo letni stroški več kot 2 mio EUR.

Kdaj se bo začelo s cepljenjem proti KME po sprejetem Programu cepljenja?

Cepljenje proti KME na stroške ZZZS za omenjeni starostni skupini (otroke, ki so ali bodo v letu 2019 dopolnili 3 leta in odrasle, ki so ali bodo v letu 2019 dopolnili 49 let) se bo začelo takoj, ko bo zaključen javni razpis in dobavljeno »zavarovalniško cepivo«.

Za kakšno vrsto cepiva gre? Zakaj ste ga poimenovali »zavarovalniško cepivo«?

Gre za enako cepivo kot ga že uporabljamo, torej ne gre za drugo cepivo, zgolj plačnik bo ZZZS, zato je prišlo do takega poimenovanja.

Kako je s tistimi, ki so v letu 2019 že opravili cepljenje proti KME in spadajo v eno izmed dveh izbranih starostnih skupin? Ali so upravičeni do povračila stroškov cepiva?

Tisti, ki so upravičeni do cepljenja proti KME na stroške ZZZS v letu 2019 in so se že cepili ter sami plačali cepljenje, do povračila stroškov niso upravičeni, bodo pa ravno tako upravičeni do naslednjih treh odmerkov cepiva proti KME (osnovnih ali poživitvenih).


Ostala pogosta vprašanja o klopih in KME


Kje se klopi nahajajo?

Klopi se nahajajo predvsem v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi in celo na vrtu. Do nadmorske višine 600 m je lahko klopov veliko, v višjih legah jih je manj. Klopi prezimijo v listju, v skorji drevesnih debel in površinskih zemeljskih plasteh. Brž ko se temperatura tal poviša, postanejo aktivni. Aktivnost klopov in njihovih razvojnih stopenj je odraz klimatskih nihanj. Mila zima in vlažna pomlad okrepita dejavnost klopov.

Kako pogoste so v Sloveniji bolezni, ki jih prenašajo klopi in kje je obolevnost največja?

Najpogostejša nalezljiva bolezen, ki jo prenašajo klopi je v Sloveniji Lymska borelioza. Pojavlja se po celi državi in letno beležimo okoli 4.000-7.000 zbolelih. Slovenija sodi med države z najvišjo pojavnostjo klopnega meningoencefalitisa v Evropi. V zadnjem desetletju je za klopnim meningoencefalitisom v Sloveniji zbolelo povprečno 170 oseb letno, pogostost okužb pa je največja na Gorenjskem, Koroškem in v ljubljanski regiji. Redkejša bolezen, ki jo prenašajo klopi pri nas, je humana granulocitna anaplazmoza.

Kdaj je nevarnost okužbe s povzročitelji, ki jih prenašajo klopi, največja?

Nevarnost okužbe z boleznimi, ki jih prenašajo klopi, traja včasih že od februarja pa vse do novembra. Pojavnost klopnega meningoencefalitisa in lymske borelioze je v Sloveniji večja v toplejšem delu leta in doseže vrh v poletnih mesecih.

Kako preprečimo vbod klopa?

Človek dobi klopa, ko oplazi npr. grmovje in ga klop zazna s svojimi čutili. Na sprehodih in izletih v naravo se zato pred klopi zaščitimo z oblačili, pri katerih je čim več kože pokrite (dolge hlače, dolgi rokavi, visoki čevlji). Oblačila naj bodo svetle barve, da klopa na oblačilih laže opazimo. Namažemo se s sredstvom za odganjanje klopov (repelentom). Po vrnitvi domov natančno pregledamo telo, se stuširamo in umijemo glavo. Oblačila dobro skrtačimo, če so pralna, jih operemo.

Kako pride po vbodu klopa do okužbe?

Ko pride klop na človeka, poišče primerno nežno mesto, kjer se na kožo pritrdi tako, da porine svoj »rilec« globoko v kožo. Vbod ne povzroči bolečine, saj ima slina klopa anestetičen učinek. Vbodi so zato pogosto neopaženi, predvsem pri otrocih. Če je klop okužen z virusom klopnega meningoencefalitisa in/ali povzročiteljem lymske borelioze (Borrelia burgdorferi), med sesanjem krvi na človeka lahko prenese povzročitelja bolezni. Po vbodu okuženega klopa ne pride vedno do okužbe gostitelja, lahko pa okužba poteka tudi brez bolezenskih znamenj (asimptomatsko).

Kako odstranimo prisesanega klopa?

Če pri pregledu telesa opazimo klopa, ga čimprej previdno odstranimo. Klopa primemo s koničasto pinceto čim bližje koži in ga z enakomernim gibom izvlečemo. Če deli klopa ostanejo v koži, tudi te čim prej odstranimo. Za odstranjevanje klopov ne uporabljamo olja, krem, petroleja ali drugih mazil.

V kolikšnem času je treba odstraniti klopa?

Klopa odstranimo čim prej, saj s tem močno zmanjšamo verjetnost prenosa povzročitelja lymske borelioze, kjer do okužbe običajno ne pride takoj ob vbodu. Če odstranimo klopa v 24h urah, se možnost za okužbo zelo zmanjša. Za prenos virusa klopnega meningoencefalitisa to žal ne velja, saj se ta lahko v nekaj minutah po vbodu prenese s slino okuženega klopa.

Na katere spremembe moramo biti pozorni po vbodu klopa?

Še vsaj mesec dni po vbodu klopa moramo biti pozorni na morebiten pojav neboleče rdečine (t.i. erythema migrans), ki se pojavi običajno na mestu vboda in se počasi širi, na sredi pa bledi ter dobi obliko kolobarja. Kožna sprememba je lahko ena sama ali pa jih je več na različnih delih telesa in je prvi znak lymske borelioze. V tem času se lahko razvije tudi klopni meningoencefalitis, ki se običajno pojavi 7-14 dni po vbodu klopa.

Katere so glavne bolezni, ki jih povzročajo klopi?

Slovenija sodi med države, kjer obstaja visoka verjetnost okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prinašajo klopi. Pri nas je najpogostejša lymska borelioza, sledi pa ji klopni meningoencefalitis, proti kateremu se lahko učinkovito zaščitimo s cepljenjem. Redkejša bolezen, ki jo prenašajo klopi pri nas, je humana granulocitna anaplazmoza.

Lymska borelioza se običajno začne z rdečino, ki se pojavi nekaj dni do tednov po vbodu klopa, se počasi širi, na sredini bledi in dobi obliko obroča. Kasneje (lahko tudi več mesecev ali let po okužbi) se pokažejo znaki prizadetosti številnih organov ali organskih sistemov: kože, živčevja, sklepov, mišic, tudi oči in srca.

Klopni meningoencefalitis se prične kot neznačilna vročinska bolezen, ki traja ponavadi 2 - 4 dni, z mišičnimi bolečinami, utrujenostjo, glavobolom. Sledi obdobje brez simptomov, ki traja nekaj dni do tri tedne. Drugo obdobje bolezni se izraža z znaki prizadetosti osrednjega živčevja, ki se kažejo kot visoka vročina s hudim glavobolom, slabostjo in bruhanjem, lahko se pojavi celo nezavest in smrt.

Katere skupine prebivalcev imajo večje tveganje za bolezni, ki jih prenašajo klopi?

Tveganju okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prenašajo klopi, so izpostavljeni ljudje vseh starostnih skupin. V letu 2017 je bila najvišja starostno specifična incidenčna stopnja klopnega meningoencefalitisa v starostni skupini 65 do 74 let (10,9/100.000 prebivalcev), skoraj četrtina prijavljenih zbolelih je bila iz te starostne skupine. Pri starejših bolnikih (posebej starejših od 60 let) se pogosteje pojavlja resen potek bolezni, ki lahko vodi v paralize in večkrat pušča trajne posledice (slabši spomin, motnje ravnotežja, glavobol, motnje govora, slabši sluh, pareze). Pri otrocih in mladostnikih ima bolezen običajno lažji potek kot pri odraslih. Kljub temu pa so opisani primeri resnega poteka bolezni tudi pri otrocih.

V letu 2017 je bilo največ prijavljenih bolnikov z eritema migrans (rdečina, značilna za lymsko boreliozo) v starostni skupini 55–64 let (335/100.000 prebivalcev) in najmanj pri najmanjših otrocih do prvega leta starosti.

Kako poteka zdravljenje bolezni, ki jih prenašajo klopi?

Za zdravljenje klopnega meningoencefalitisa je na voljo le podporno zdravljenje, ki vključuje nesteroidna protivnetna zdravila, pri resnih okvarah osrednjega živčevja pa je včasih potrebna intubacija in ventilacija. Pri pojavu parez ali ohromitev je pomembna rehabilitacija s pomočjo ustrezne fizioterapije.

Lymsko boreliozo zdravimo z antibiotiki. Pomembna je zgodnja prepoznava bolezni, saj je zdravljenje v prvi fazi bolezni praviloma zelo učinkovito.
Tudi humano granulocitno anaplazmozo zdravimo z antibiotiki.

Ali se lymska borelioza in klopni meningoencefalits lahko ponovita, tudi če smo jih preboleli?

Okužba z virusom klopnega meningoencefalitisa zapušča trajno imunost, zato so osebe, ki so prebolele klopni meningoencefalitis, zaščitene pred ponovno okužbo. Nasprotno pa se s povzročiteljem lymske borelioze lahko okužimo večkrat, saj predhodna okužba ne zapušča trajne imunosti.

Kako pomembno je cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu in komu se priporoča?

Najučinkovitejši način preprečevanja klopnega meningoencefalitisa je cepljenje. Cepljenje proti KME se priporoča vsem osebam od enega leta starosti naprej, ki živijo ali se gibljejo na območju, kjer se pojavlja klopni meningoencefalitis.

Kje in kdaj se lahko cepimo proti klopnemu meningoencefalitisu?

Proti klopnemu meningoencefalitisu se lahko cepimo pri osebnem zdravniku in na območnih enotah NIJZ. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu  je na voljo skozi vse leto. Sicer pa priporočamo, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih, da se vzpostavi zaščita pred boleznijo še pred aktivnostjo klopov. V toplem delu leta, ko so klopi aktivni in je potrebna čim hitrejša zaščita, se lahko uporabijo “pospešene sheme cepljenja”.

Koliko odmerkov cepiva proti klopnemu meningoencefalitisu je potrebnih za zaščito?

Za zaščito pred klopnim meningoencefalitisom so potrebni trije odmerki cepiva proti klopnemu meningoencefalitisu (osnovno cepljenje) in sicer drugi odmerek 1-3 mesece po prvem in tretji odmerek 5-12 oz. 9-12 mesecev (odvisno od cepiva) po drugem. Zaščita se vzpostavi približno 14 dni po drugem odmerku. Za vzdrževanje zaščite pa so potrebni poživitveni odmerki in sicer prvi po treh letih, nato pa na 5 let. Pri osebah, starejših od 50 oz. 60 let (odvisno od cepiva) so poživitveni odmerki potrebni na tri leta.

Kako učinkovito in varno je cepivo?

Cepivo je zelo učinkovito. Zaščita je več kot 95%. Cepivo proti KME je varno. Neželeni učinki so večinoma blagi in prehodni. Največkrat se pojavijo utrujenost, glavobol, slabost, zvišana telesna temperatura in bolečina na mestu cepljenja. Gre za prehodne reakcije, ki hitro minejo. Resnejši neželeni učinki so izjemno redki.

Katerim osebam se cepljene proti klopnemu meningoencefalitisu odsvetuje?

Cepljenje se odsvetuje osebam, ki imajo hudo preobčutljivost na sestavine cepiva ali ki so imele resen neželeni učinek po predhodnem odmerku istega cepiva. Cepljenje se začasno odloži, če oseba preboleva zmerno ali hudo akutno bolezen. Blaga bolezen (npr. prehlad) ni ovira za cepljenje.

Ali je to za zdaj edino dostopno cepljenje proti boleznim, ki jih prenašajo klopi?

Da, cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu je za enkrat edino cepljenje proti boleznim, ki jih prenašajo klopi.

Kakšno je trenutno zanimanje za cepljenje in kolikšna je po zadnjih podatkih precepljenost proti klopnemu meningoencefalitisu pri nas?

Po podatkih raziskave iz leta 2014 je okoli 16% slovenskih prebivalcev cepljenih z najmanj enim odmerkom, redno pa se cepi med 7 in 8 odstotkov prebivalcev. Zanimanje za cepljenje proti klopnemu encefalitisu se je v zadnjem letu nekoliko povečalo. V letu 2017 smo v Sloveniji porabili skupno skoraj 95.000 odmerkov cepiva proti klopnemu encefalitisu, medtem ko je ta poraba za leto 2016 znašala nekaj več kot 67.000 odmerkov.