Z znanjem do boljšega zdravja

Mesec preprečevanja zasvojenosti

09. 11. 2018
Različne oblike zasvojenosti in z njimi povezane posledice predstavljajo velik problem sodobne družbe, zato novembra osveščamo o zasvojenostih in spodbujanju k dialogu ter reševanju problemov. NIJZ območna enota Novo mesto je skupaj s Knjižnico Mirana Jarca za vse obiskovalce omenjene knjižnice pripravila zdravstveni kotiček na temo "Kako se izogniti zasvojenosti" in ob tem poudarila novembersko preventivno akcijo NIJZ »Otroci za varnost v prometu«, kjer otroci preko likovnega natečaja sporočajo voznikom, da alkohol in promet ne sodita skupaj!

Različne oblike zasvojenosti in z njimi povezane posledice predstavljajo velik problem sodobne družbe, zato je mesec november namenjen osveščanju o zasvojenosti, vzrokih in možnostih preventive. Pri osveščanju poudarjamo dialog ter sprotno reševanje problemov, hkrati pa se izpostavljajo preventivne dejavnosti, ki imajo tudi na področju preprečevanja in zmanjševanja zasvojenosti velik pomen. preventiva je najbolj učinkovita, če se izvaja že od otroštva in mladostništva dalje skozi vsa življenjska obdobja. V Sloveniji imamo kar nekaj učinkovitih preventivnih programov, ki so dostopni vsem (še posebej ranljivim) skupinam prebivalstva.

Ob besedi zasvojenost navadno pomislimo na zlorabo dovoljenih in prepovedanih drog, čeprav ima zasvojenost večjo razsežnost. Poleg tako imenovanih kemičnih zasvojenosti ali zasvojenosti s psihoaktivnimi substancami (med katere sodijo alkohol, tobak, zdravila, prepovedane droge), poznamo tudi ne-kemične oziroma vedenjske zasvojenosti (med katere uvrščamo zasvojenost z igrami na srečo, hrano, odnosi, delom, nakupovanjem in novodobnimi tehnologijami). O zasvojenosti pri posamezniku govorimo, ko se določen vedenjski vzorec začne konstantno ponavljati iz dneva v dan, ter sčasoma postane središče njegovega razmišljanja in dogajanja v življenju. Zasvojenost je bolezen, ki vpliva na telesno in duševno stanje človeka, največkrat možno prizadene odnose zasvojenega z okolico in vpliva na njegovo ustvarjalnost, ter pusti posledice tako v njegovi družini kot v širši okolici. Na nastanek zasvojenosti, trajanje in razvoj vplivajo številni dejavniki, med katere uvrščamo genetske dejavnike, primarno družinsko okolje, travmatične izkušnje in dogodke, vpliv družbe in vrstnikov, ter nekatere osebnostne značilnosti posameznika. Pogosto se vedenjske oziroma ne-kemične zasvojenosti povezujejo tudi z  duševnimi težavami, predvsem motnjami razpoloženja.

Preventivne dejavnosti so eden ključnih pristopov, ki  pomagajo krepiti in izboljševati zdravje, kakovost življenja ter blaginjo posameznika in skupnosti. Najbolj učinkovita je, če so je deležni že otroci in mladostniki in če se izvaja skozi vsa življenjska obdobja. Ne smemo pozabiti na pomen in krepitev kakovostnih ter dostopnih programov obravnave, zdravljenja in rehabilitacije, ki so namenjeni zasvojenim in njihovim svojcem za zmanjševanja bremena, ki ga za posameznika in družbo predstavlja zasvojenost.

Zapisala: Danijela Čutura Sluga