Z znanjem do boljšega zdravja

Mednarodni zdravstveni pravilnik (IHR 2005)

O Mednarodnem zdravstvenem pravilniku

Implementacija Mednarodnega zdravstvenega pravilnika(IHR) v Sloveniji

Mednarodni zdravstveni pravilnik (IHR, 2005) je pravno zavezujoč dokument Svetovne zdravstvene organizacij za vse članice podpisnice tega dokumenta. Vsaka država podpisnica je dolžna poročati o katerem koli dogodku ali tveganju biološkega, kemijskega ali nuklearnega izvora, ki ima lahko mednarodni vpliv in pomeni grožnjo za javno zdravje in sicer v roku 24 ur od zaznave dogodka. Namen MZP je preprečiti, zaščititi, kontrolirati in izvajati javnozdravstvene ukrepe ob pojavu  biološke, kemijske ali nuklearne grožnje  z možnostjo čezmejnega širjenja tveganja.

MZP navaja osem ključnih kapacitet, ki jih mora država vzpostaviti in sicer: ustrezno zakonodajo, zagotavljanje ustreznih resursov, nacionalno koordinacijo, stalno nacionalno kontaktno točko, vzpostavljene sisteme spremljanja, pripravljenosti in odgovora na tveganja, ustrezno komunikacijo tveganj ter zagotavljanje kadrovskih in laboratorijskih zmogljivosti. Pravilnik narekuje članicam, da izvedejo postopke identifikacije nacionalnih struktur in odgovornosti ter finančnih virov, vzpostavijo multisektorski in interdisciplinarni pristop izvajanja pravilnika. Jasna struktura delovanja z zadolžitvami, odgovornostmi in ustrezno komunikacijo v državi zagotavlja hitro odzivanje in pripravljenost ustreznih  kapacitet. Za uspešen odziv na morebitna tveganja je potrebno okrepiti tudi znanje in izkušnje strokovnjakov ter omogočiti sistem za strokovno ustrezno in časovno sprejemljivo laboratorijsko diagnostiko.

Povzetek izpolnjevanja MZP v Sloveniji

Slovenija je podpisnica dogovora o izvajanju in spoštovanju Mednarodnega zdravstvenega pravilnika. Pravilnik je bil ratificiran v Evropskem parlamentu za področje EU, sama Slovenija pa ga še ni ratificirala.

V državi je imenovana Nacionalna kontaktna točka NKT (24/7) in sicer na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kar omogoča neprekinjeno dosegljivost in sprejemanje ter posredovanje  informacij na SZO. V Sloveniji na tem področju deluje dobro organizirana epidemiološka služba, ki že več let uporablja algoritme na osnovi MZP priporočil in pripravlja ocene tveganja za javno zdravje zaradi dogodkov ter ima vsebinsko in organizacijsko vzpostavljena pravila delovanja in sodelovanja te dejavnosti na nacionalni in območni ravni v državi.

Poti komunikacija do SZO so jasno definirane in  vzpostavljene, določena je odgovorna oseba v državi, vzpostavljena 24/7 stalna pripravljenost za zaznavanje in ukrepanje ob dogodkih, ki so pomembni v kontekstu MZP. V državi imamo številne načrte na posameznih področjih ter vzpostavljeno dobro organizacijo za hitre določitve o sorazmernih ukrepih za obvladovanje dogodkov, potrebnih za preprečitev širjenja, usposobljeno osebje, možnosti laboratorijske analize vzorcev in logistične podpore.

Manjka pa nam povezanost posameznih področij in vzpostavitev usklajenega, stalnega intersektorskega sodelovanja na nacionalnem nivoju ter utečenega postopka obveščanja NKT ob pojavu nenavadnih dogodkov, ki zadevajo MZP in upoštevanje določil. Potrebno je tudi večje poznavanje vsebine MZP in nujnost spoštovanja določil na vseh področjih javnega delovanja, ne samo na področju zdravstva.

MZP podrobno navaja postopke, ki jih države članice morajo zagotoviti na vstopnih mestih v državo. V Sloveniji sta pomembna pristanišče Koper in letališče Brnik. Delovanje in izpolnjevanje MZP v pristanišču Koper je primer dobre prakse in deluje popolnoma v skladu s pravilnikom. Tudi na letališču Brnik se je vzpostavilo dobro interdisciplinarno sodelovanje različnih področij in povezav za izpolnjevanje zahtev MZP.

Načrti za prihodnost

  • MZP potrebuje pravno formalno potrditev z ratifikacijo v državi.
  • Aktivnosti bodo usmerjene v vzpostavitev sistema boljšega interdisciplinarnega sodelovanja, centralno koordinacijo različnih resursov in področij, ki morajo sodelovati in se obveščati ob pojavu tovrstnih tveganj. Vzpostaviti moramo stalno mrežo vseh deležnikov z dostopom do NKT.
  • Zagotoviti je potrebno večje poznavanje vsebine MZP in nujnost spoštovanja določil na vseh področjih javnega delovanja(ne samo na področju zdravstva) ter pomena enotnega obveščanja SZO preko Nacionalne kontaktne točke. S tem povezano bo poudarek tudi na izobraževanju in kot del tega, na simulacijskih vajah, ki jih načrtujemo v pristanišču in na letališču.
  • Pomembno je vzpostaviti sodelovanje z drugimi državami z vidika izmenjave dobrih praks in ekspertnosti na posameznih področjih ter sodelovati na mednarodnih izobraževanjih.
Joint external evaluation of IHR core capacities of the Republic of Slovenia
International Health Regulations (2005)