Z znanjem do boljšega zdravja

Mednarodni dan ozaveščanja o hrupu 2021

28. 04. 2021
Zadnjo sredo v aprilu vsako leto obeležujemo Mednarodni dan ozaveščanja o hrupu in letos izpostavljamo pomen zakonodaje na področju okoljskega hrupa, ki se v Sloveniji še ni povsem uredila.

Izpostavljenost hrupu v okolju povzroča vznemirjenost in motnje spanja, ki v daljšem obdobju izpostavljenosti privedejo do presnovnih motenj in bolezni srca in ožilja. Znano je, da na naše zaznavanje hrupa pomembno vplivajo tudi ne-akustični dejavniki. Hrup je tako v degradiranem okolju bolj moteč, če je vidna neugledna okolica bivališča. Ozelenitev, ki prepreči tak pogled, pripomore k zmanjšanju vznemirjenost. Zelo pomemben je tudi posameznikov odnos do vira hrupa. Hrup podjetja, ki onesnažuje okolje s prašnimi delci, bo na primer bolj moteč, kot bi bil v primeru ekološko neproblematične dejavnosti podjetja. In ne smemo spregledati pomena transparentne informacijske politike in zaupanja v odgovorne ustanove.

 

Pobuda letališča za Forum dialoga

Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana se je odločilo, da bo skupaj z ostalimi deležniki povabilo k sodelovanju lokalne skupnosti in občane, da ustanovijo forum dialoga. Forum bo namenjen transparentni informacijski politiki, ki bo omogočila pravočasno obveščanje in vključevanje javnosti pri postopkih priprave sprememb delovanja letališča. Transparenta informacijska politika in sodelovanje javnosti pri odločanju sta na področju okoljskega hrupa izjemnega pomena.

Nacionalni inštitut za javno zdravje pri organizaciji prvega srečanja deležnikov v naslednjem mesecu sodeluje v sklopu mednarodnega projekta ANIMA (https://www.nijz.si/sl/anima). Razprava o hrupu letalskega prometa se morda zdi v tihem obdobju epidemije covida-19 nepotrebna, a menimo, da je prav to dobra priložnost za strpen dialog.

Osnovne informacije o hrupu in njegovih vplivih na zdravje ljudi so dostopne na naši spletni strani.

Ob letošnjem dnevu ozaveščanja o hrupu bi želeli opozoriti na vsebine, ki bi jih bilo vredno dopolniti, za boljšo zaščito zdravja ljudi pred hrupom v bodoče.

Na to je opozoril tudi Varuh človekovih pravic, ki je v letu 2019 na Ustavno sodišče Republike Slovenije vložil zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, saj je menil, da so z izpodbijano uredbo kršena ustavna načela o pravni državi, enakosti pravic pred zakonom, pravica do zdravega življenjskega okolja, ustavna določila o prenehanju funkcije predsednika in ministrov vlade ter ustavno načelo usklajenosti pravnih aktov. Poročilo za leto 2019 je dosegljivo na spletni strani.

V uredbi so z vidika javnega zdravja problematične visoke mejne vrednosti za linijske vire hrupa. V primerjavi s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) so te vrednosti 14 dB višje. Uredba med viri hrupa ladij ne obravnava. Prav tako med vire hrupa niso vključene toplotne črpalke. Vetrne elektrarne so obravnavane kot navadna naprava, čeprav je znano, da povzročajo hrup, ki z nihanjem intenzitete povzroča periodično spreminjanje zvoka, ki je še posebej moteče. Pogosto je v hrupu prisoten nizkofrekvenčni zvok, ki se ne obravnava podrobneje, čeprav zelo poveča negativne vplive hrupa na zdravje ljudi tako kot tudi spremljajoče vibracije. Infrazvoka uredba ne omenja. Posebej problematičen je tudi hrup gostinskih lokalov in turistične dejavnosti. 

Mejne vrednosti so v uredbi določene za kazalce hrupa, ki določajo povprečno letno obremenitev s hrupom v okolju. Tak kazalec je primeren za stalno aktivne bolj ali manj monotone vire hrupa, ni pa primeren za hrup letalskega prometa, še posebej na manjših letališčih, kakršna imamo v Sloveniji. Pomembno je, kako glasni so posamezni preleti letal in kolikšno število takih preletov se zgodi v najbolj občutljivih obdobjih dneva (zgodaj zjutraj in pozno zvečer ali ponoči).

Definicija hrupa cestnega prometa je omejena na ceste, na katerih je letno več kot milijon prevozov. Podobne omejitve veljajo za železnice. Kriteriji za strateško kartiranje hrupa, ki jih določa Direktiva 2002/49/ES o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa, ne morejo biti podlaga za spreminjanje definicije hrupa cestnega prometa. Tudi ceste z manj prometa lahko povzročajo hrup, ki ima za posledico negativne vplive na zdravje. Zato so obstoječe definicije hrupa z omejitvami zastavljene preozko in zato z vidika javnega zdravja neprimerne.

Uredba bi morala več pozornosti nameniti zaščiti ranljivih skupin prebivalcev. Otroški vrtci in šole bi morali biti umeščeni v okolje tako, da hrup okolja ne moti procesa učenja v teh stavbah niti igre in rekreacije na zunanjih površinah. Mirno okolje bi moralo biti zagotovljeno za domove za starejše odrasle. Zelene površine v mestu ne smejo biti hrupne, če želimo, da omogočajo prebivalcem kakovostno sprostitev in obnovo organizma.

Predvsem v primeru novih posegov v okolje uredba omogoča gradnjo stavb z varovanimi prostori (stanovanja, vrtci, šole, bolnišnice, domovi za starejše občane ipd.) v območjih, ki so s hrupom obremenjena. Čezmerna obremenjenost se zmanjšuje z aktivno (npr. protihrupne bariere) ali pasivno (npr. protihrupna okna in fasade) protihrupno zaščito. Zapiranje oken je sicer kratkoročno dobra rešitev za zmanjšanje hrupa, dolgoročno pa bivanje v stanovanju, kjer so okna večino časa zaprta, ni kakovostno. Prav tako spreminjanje vizualne podobe krajine s postavitvijo visokih protihrupnih ovir ni najboljša rešitev problema, še posebej, kadar gre za nove posege v okolje. Prometnice bi bile lahko vsaj nekoliko poglobljene. Nove stavbe, ki se predvsem v večjih mestih gradijo ob prometnicah, bi morale biti grajene na poseben način, tako da se za vsako stanovanje zagotovijo tudi prostori na tihi fasadi (fasadi nasproti najbolj hrupne fasade).

Možnosti za izboljšave je veliko.