Z znanjem do boljšega zdravja

Leptospiroze v Sloveniji

12. 11. 2019
Leptospiroza je zoonoza. Gre za bolezen divjih ter domačih živali, ki povzročitelja izločajo z urinom. Človek se okuži z neposrednim ali posrednim stikom z okuženo živaljo, oziroma njenimi izločki. Bolezen je razširjena po vsem svetu, z izjemo polarnih območij. Okužbe z leptospiro pri ljudeh se pojavljajo skozi vse leto.

V letu 2019 smo zabeležili povečano število prijav leptospiroze pri ljudeh. V primerjavi z letom 2018 se je število prijav več kot podvojilo. Povečano število prijav bi bilo lahko odraz t.i. mišjega leta, ko se populacija glodalcev poveča, s tem pa tudi verjetnost, da se prenašajo povzročitelji nalezljivih bolezni iz glodalcev na ljudi. Primer takšne bolezni je leptospiroza.

     

Tudi na Veterinarski fakulteti v Ljubljani letos beležijo porast števila okuženih psov, pri katerih so potrdili prisotnost protiteles proti bakteriji leptospiri. Ker se bo to stanje predvidoma nadaljevalo,  Veterinarska fakulteta opozarja na pravočasno diagnostiko pri živalih, ki je ključna za obvladovanje bolezni in s tem preprečevanje širjenja okužbe na ljudi.

Slika 1: Število prijavljenih primerov leptospiroze pri ljudeh po mesecih, Slovenija, 2014-2019

 

Slika 2: Število prijavljenih primerov leptospiroze pri ljudeh po občinah, Slovenija, 2019

 

Slika 3: 10-letno povprečje prijav leptospiroze/100 000 prebivalcev, po regijah, Slovenija, 2009-2018

Način okužbe

Z leptospiro se okužijo tako domače, kot divje živali, ki povzročitelja izločajo z urinom. Človek se okuži z neposrednim ali posrednim stikom z okuženo živaljo, oziroma njenimi izločki.
Najpomembnejši rezervoar okužbe so glodavci, zlasti podgane in poljske miši ter številne druge živali, tudi psi in govedo. Živali izločajo bakterije (leptospire) z urinom v okolje. Voda in zemlja, ki sta kontaminirani z urinom npr.okuženih miši sta pomembni za prenos okužbe na ljudi. Ljudje se okužijo z vdihavanjem prahu zemlje, ki je onesnažena z urinom glodalcev, nadalje kopanjem v sladkih vodah, ki so prav tako lahko kontaminirane z urinom glodalcev. Večje število obolenj pri ljudeh opažajo tudi v času obilnega deževja in poplav.

Leptospiroza je tudi poklicna bolezen oseb, ki delajo z živino, živalmi, živalskimi izdelki ali na kontaminirani zemlji in vodi (npr. kmetje, veterinarji, delavci v gradbeni, lesni industriji, gozdari ipd.).

Preprečevanje okužbe

Preprečevanje leptospiroze pri človeku je zelo težko, ker ni mogoče izkoreniniti velikega živalskega rezervoarja okužbe. Potrebno je higiensko urediti klavnice, živalske farme, kmetije in kopališča. Ob sumu pojava leptospiroze pri živalih je potrebno zaščititi delavce, oziroma zaposlene na farmah z ustrezno obleko, obutvijo (gumijasti škornji) in rokavicami. Priporoča se cepljenje domačih živali, tudi psov.

Posebna pozornost velja v času poplav. Za delo v poplavljenem okolju se priporoča uporaba zaščitne opreme.

Slika 4: Število prijav leptospiroz in prijav hemoragične mrzlice z renalnim sindromom*, HMRS v letu 2019, Slovenija

Na NIJZ budno spremljamo epidemiološko situacijo pri ljudeh in o tem obveščamo strokovno in laično javnost.

Več informacij o bolezni je na voljo na spletni strani NIJZ, na naslednji povezavi

*Informacije o hemoragični mrzlici z renalnim sindromom, HMRS, so na voljo na naslednji povezavi.