Z znanjem do boljšega zdravja

V raziskavi, ki jo je NIJZ oktobra 2020 izvedel med učenci 9. razredov in dijaki 4. letnikov (vključenih je bilo 3052 mladostnikov), se je pokazalo, da so med mladostniki iz manj premožnih družin in tistimi iz bolj premožnih pomembne razlike v doživljanju pandemije, duševnem zdravju, tveganih vedenjih in drugimi z zdravjem povezanimi vedenji, zato jim je potrebno nameniti več pozornosti.

Epidemija COVID-19 na številne načine vpliva na ljudi po vsem svetu in zaradi njenih posledic se mnogi srečujejo z različnimi izgubami. Med najtežjimi in najbolj bolečimi je zagotovo izguba bližnje osebe. Žalovanje zaradi smrti osebe, na katero smo bili tesno navezani, lahko povzroči globoko stisko.

Nacionalni inštitut za javno zdravje, Trubarjeva cesta 2, 1000 Ljubljana, ki ga zastopa direktor Milan Krek, dr. med., spec., v vlogi upravičenca za izvajanje operacije »Ukrepi na področju obvladovanja širitve COVID-19 s poudarkom na ranljivih skupinah prebivalstva« na podlagi Sklepa o imenovanju upravičenca za izvajanje projekta »Ukrepi na področju obvladovanja širitve COVID-19 s poudarkom na ranljivih skupinah prebivalstva, objavlja podaljšanje 2. javnega poziva za izbor zunanjih izvajalcev, ki bodo sodelovali pri izvedbi projekta »Ukrepi na področju obvladovanja širitve COVID-19 s poudarkom na ranljivih skupinah prebivalstva«.

Epidemija pred nas postavlja posebne izzive in vnaša spremembe v naš vsakdanjik. Spreminja se naša dnevna rutina, več časa preživljamo doma – dom je postal delovno mesto, igralnica ali učilnica, kuhinja in mogoče tudi telovadnica. Ker nad trenutnimi razmerami nimamo nadzora, te za marsikoga lahko predstavljajo velik izziv za duševno in telesno zdravje. Zato je pomembno, da poskrbimo za svoje dobro počutje, kolikor je v naši moči. To lahko storimo tako, da ohranimo ali vzpostavimo vsakdanjo rutino, ki vključuje aktivnosti za krepitev in ohranjanje zdravja.